Zvezni statistični urad, agencija Švicarske konfederacije, je v ponedeljek, 23. junija 2025, objavil najnovejšo izdajo publikacije »Vera in duhovnost v Švici«, ki zajema leto 2023. Vsebuje rezultate raziskave iz leta 2024 o jeziku, veri in kulturi. Podatki potrjujejo upad katoliške vere in prevlado »nevernih« v državi.
Švica se vse bolj oddaljuje od vere, od vseh religij. V zadnjih 50 letih se je delež prebivalstva brez verske pripadnosti stalno povečeval, zlasti v škodo katoliške Cerkve in evangeličanskih skupnosti, ki so prej zavzemale največji delež v verskem prostoru Švice.
Pred sto leti, leta 1920, so protestanti predstavljali 57,5 % prebivalstva Švicarske konfederacije, katoličani pa 40,9 %. Do leta 1980 je število protestantov začelo upadati: predstavljali so 45,3 % prebivalstva, medtem ko se je število katoličanov povečalo na 46,2 % in tako prvič preseglo število protestantov.
Leta 1990 je delež protestantov padel na 39,6 %, katoličani pa so ostali na 46,2 %. Do leta 2000 je delež protestantov padel na 33,9 %, katoličani pa so začeli upadati in padli na 42,3 %. Do leta 2010 je bilo protestantov le še 28 %, katoličanov pa 38,6 %. Do leta 2023 se je število protestantov zmanjšalo na 19 %, katoličanov na 31 %, tistih brez vere pa se je povečalo na 36 %.
V istem letu, 2023, so muslimani predstavljali 6 % švicarskega prebivalstva. Krščanske skupnosti, razen protestantov in katoličanov, kot so krščanski katoličani ali stari katoličani, so predstavljale 5,7 %; hindujske skupnosti 0,6 %; budistične skupnosti 0,5 % in judovske skupnosti 0,2 %.
Kantoni v južni in vzhodni Švici imajo katoliško večino: Appenzell Ausserrhoden ima najvišji delež (69,3 %), sledijo mu kanton Uri (69,2 %) in Valais (61,9 %). Več kantonov presega 50 %: Obwalden (58,9 %), Jura (58,5 %), Ticino (56,4 %), Nidwalden (55,3 %), Fribourg (51,2 %), Schwyz (51,1 %) in Luzern (51 %).
Katoliška večina je tudi v kantonih Zug (42,8 %), St. Gallen (37,7 %) in Graubünden (37,3 %). Vendar je veliko teh kantonov majhnih ali redko naseljenih. Samo trije kantoni imajo protestantsko večino: Bern (42,2 %), Appenzell Innerrhoden (33,5 %) in Glarus (29,1 %).
Večina tistih brez vere živi v zahodnih in severnih kantonih. To so nekdanji pretežno protestantski kantoni: Basel-Stadt (56,5 %), Neuchâtel (54,7 %), Ženeva (47,2 %), Vaud (41,6 %), Solothurn (41,3 %), Zürich (39,5 %), Basel-Landschaft (38,9 %), Aargau (38,1 %), Schaffhausen (34,4 %) in Thurgau (31,8 %). Vendar pa prebivalstvo teh kantonov predstavlja 57,3 % švicarskega prebivalstva.
Nedeljska udeležba pri maši med švicarskimi katoličani je 9,4 %. Dodatnih 16,6 % se maše udeleži enkrat na mesec. Približno polovica se maše udeleži od enkrat do enajstkrat na leto, 30 % pa je neprakticirajočih. Med reformiranimi je udeležba še nižja. Ni presenetljivo, da je udeležba najvišja med muslimani (20,1 %), še posebej pa med drugimi krščanskimi skupnostmi (30,3 %).
Vendar ti podatki ne povedo vsega. Ena statistika ostaja precej osupljiva: 38 % Švicarjev verjame v enega Boga, 21 % v neko višjo silo, 20 % ne ve, ali Bog obstaja, 19 % je ateistov, 2 % pa verjame v več bogov. Z drugimi besedami, od več kot 45 % »kristjanov« (katoličanov, protestantov, drugih kristjanov), jih 7 % ne veruje v Boga.
Če bi se poglobili v veroizpovedi, bi bil rezultat precej drugačen: mnogih katoličanov – in protestantov – ne bi mogli več šteti za vernike.
Tako švicarska katoliška družba počasi, a zanesljivo drsi proti tihemu odpadu, prebivalstvo kot celota pa v globoko versko brezbrižnost. Sinodalnost, ki jo švicarski škofje pozorno spremljajo, problema ne bo mogla rešiti – ravno nasprotno.
(Vir: Zvezni statistični urad – FSSPX.Actualités)
Slika: © OFS
