Počitnice prekinejo naš običajni ritem. Kako ne pozabiti bistvenega, ko zamenjamo počitek z lenarjenjem? Kako preprečiti duhovno nazadovanje otrok? Ključ je v tem, da se spomnimo, da so počitnice čas za ljubezen do Boga in drugih.
»Igre, spanje, sprehodi, šport, branje… vse je podvrženo temu suverenemu zakonu: kaj mi je všeč?« P. Caffarel je to »pravilo življenja«, ki se ga ljudje poslužijo med počitnicami, obsodil kot vzrok za določeno neurejenost. »Razumite me prav: ni počitek, sprostitev ali šport tisto, kar mi je zoprno, ampak razlog: »ker mi je všeč«. Od tu izhaja nenehna pozornost do sebe in s tem nepozornost do Boga in drugih. Kot da bi se za počitek od enajstih mesecev ljubezni in služenja Bogu lahko končno ljubili in služili sebi…«
Težava je, da tako odpravimo ljubezen, in kaj prevzame njeno vlogo? Egoizem, ki hitro zavzame svoje mesto, še toliko lažje, ker je čas počitnic veliko manj strukturiran in veliko bolj »svoboden« vseh obveznosti! Če nismo pazljivi, ima prosto pot, da se razširi in »ponovno prevzame svoje pravice« (in se »ponovno zakorenini«) v mladih srcih.
Duša, tako kot telo, se mora obnoviti, prenoviti. A ljubezen je tista, ki dušo obnovi. Počitnice so (morajo biti) prav čas, ko je lažje ljubiti, ljubiti Boga in ljubiti druge. Lažje je ljubiti Boga, ker stvarstvo, s katerim se na potovanjih, obiskih in sprehodih bolj srečujemo, razglaša Božjo slavo, modrost, moč in dobroto. Lažje je ljubiti druge, ker smo izstopili iz naglega življenja in lahko skupaj v prostem času odkrivamo, se čudimo, beremo, delimo in dolgo pogovarjamo. Zato morate svoje otroke naučiti, da ljubijo več in bolje. Tako bodo njihove počitnice pomemben čas, ne pa čas slabosti, ker jim boste pomagali, da jih spremenijo v čas ljubezni!
Kako to konkretno storiti? Najprej izberite vrsto počitnic, ki ustreza ritmu vaše družine. Oditi v ožjem krogu? Idealna rešitev v primeru posebej napornega šolskega leta, ko je treba okrepiti vezi: omogoča vam ohraniti določen ritem družinskega in duhovnega življenja brez preveč zunanjih motenj. Z razširjeno družino? Strici in tete se zberejo, bratranci in sestrične se dobijo, da se skupaj igrajo: priložnost, da odprejo svoja srca tistim, ki jih morda ne marajo najbolj, priložnost, da izstopijo iz sebe in svoje »udobne cone«, da bi pomagali drugim. Na žalost pa popolnost ni del tega sveta in redke so družine, ki mirno delijo isto vero in ista načela življenja in vzgoje. Od tu izvirajo nevarnosti nesoglasij in pohujšanj. Temu se lahko izognemo, če se odločimo, da počitnice preživimo s prijatelji, ki so na isti »valovni dolžini«. Nato ohranjajte ritem molitve. Predlagajte svojim otrokom čas za duhovno obnovo: družinska molitev rožnega venca (v celoti ali delno) kot opora, očenaš in zdravamarija, če obiščete samostan ali cerkev, večerna molitev, da se Bogu zahvalite za njegove dobrote, branje ene ali dveh strani iz življenja svetnika. Zakaj ne bi organizirali družinskega srečanja, da bi združili sprostitev in molitev, duhovne in telesne dejavnosti?
Nazadnje, živimo skupaj in izkazujmo ljubezen. Poletje nam daje več časa za skrb za otroke. Ne pozabimo na dobre navade: pazimo na jezik, da se nam ne bo treba obtoževati klevetanja, ohranjajmo duha ponižnosti (nismo boljši od nikogar, ampak pogosto nezvesti Gospodovim milostim), ohranjajmo duha pripravljenosti pomagati. Pripravimo svoje otroke na neizogibne bolečine in trenja, ki jih bodo morali prestati kot pogumni »Božji otroci« (popolna sreča na tem svetu ne obstaja, niti med počitnicami). Pomislimo, da bi z njimi delili konstruktivne dejavnosti, da ne bi živeli drug mimo drugega. Nič nas ne ovira, da damo ton izletom in zabavi. Izogibajmo se lenobi, zaposlimo svoje otroke, jih bogatimo človeško in duhovno. Tako bo Bog navzoč v njihovih počitnicah!
p. Laurent Perret du Cray, FSSPX
Vir: La Porte Latine
