Čudovit, trdno zasidran katoliški apostolat
Spoštovani bratje, častiti bratje in sestre v redovniškem stanu, dragi verniki, prijatelji in dobrotniki!
V avgustu praznujemo vrsto Marijinih praznikov, predvsem seveda Marijino vnebovzetje, veliki Marijin praznik. Gotovo je primerno, da ta mesec preživimo na poseben način, z gorečo ljubeznijo do Marije, naše nebeške matere.
Bobnarka Nove zaveze
Sveti cerkveni oče Avguštin rad imenuje Presveto Devico Marijo Tympanistra, bobnarka, bobnarka Nove zaveze! „Audiamus igitur quemadmodum Tympanistria nostra cantaverit: Magnificat anima mea Dominum; et exsultavit spiritus meus in Deo salutari meo!“ (S. Avguštin, Sermo CXX.) Slišimo našo bobnarko Marijo peti Magnificat, najlepšo pesem Božje Matere. Sveti Ambrož pa jo imenuje enako: »Kako sijajen zmagoslavni sprevod! Kakšen neskončna radost veselo vzklikajočih angelov, ker je ona, ki je že na zemlji živela nebeško življenje, je zdaj vredna nebeškega bivališča! Marija bo ponovno vzela bobne in pozvala zbore devic [prim. 2 Mz 15, 20], naj zapojejo Gospodu, da so neomadežene od poplav sveta prečkale morje sveta [prim. 2 mZ 14, 16 SL.].« (Sv. Ambrož, O devicah – De virginibus ad Marcellinam sororem libri tres). Bobnarka Stare zaveze je bila prerokinja Marija (Marijam, Mirjam), Aronova sestra, ki je vzela boben in so ji vse ženske sledile z bobni v vrsti, ona je pela naprej in vse so pele z njo Mojzesovo hvalnico.
Po Mariji pridemo na varen način do cilja, do popolnosti, do Boga. Naj to čedalje globlje razumemo!
Marijine družbe (kongregacije)
Ob 400. obletnici ustanovitve Marijine družbe Italijanov »Maria Schnee und St. Rochus« na Dunaju, 5. avgusta, se mi zdi primerno, da vas na kratko seznanim z Marijinimi družbami, njihovo zgodovino, njihovim bistvom in tudi pomenom Marijinih družb za naš čas.
Najprej je bil skromen začetek. Marijine družbe so nastale leta 1563 med študenti v Rimu. Takrat je mlad jezuit, pater Johannes Leunis (1532–1584), v jezuitskem kolegiju v Rimu ob sobotah okoli preprostega Marijinega oltarja zbiral svoje učence latinščine. Duhovnikov nagovor, molitev in pesem so bili posvečeni Mariji. Ti prvi kongreganti (člani – iz tega ime kongregacija = zbor) so se odlikovali po prizadevanju za krepost in čistost, pristni gorečnosti. Število članov je kmalu naraslo. Leta 1577 je papež pohvalil to blagoslovljeno ustanovo, 5. decembra 1584 pa jo je papež Gregor XIII. slovesno potrdil. V tem času je bilo že 30.000 članov. Rimska kongregacija je postala matična družba vseh nadaljnjih družb (tudi Marijine družbe Italijanov na Dunaju, ustanovljene leta 1625, ki še danes deluje v dunajski Minoritenkirche), general jezuitskega reda pa je bil imenovan za generalnega predstojnika. Marijine družbe so se hitro razširile po vsej Evropi, celo po vsem svetu. Kmalu so nastale družbe ne le za študente, temveč tudi za odrasle vseh stanov. Sv. Peter Kanizij je leta 1581 v Fribourgu v Švici ustanovil prvo nemško govorečo družbo za moške. Papež Benedikt XIV. je leta 1751 dovolil sprejem žensk, ustanovitev marijinih družb za ženske in device, prav on je bil tisti, ki je kongregacije posebej zaščitil pred vse večjimi napadi v desetletjih pred ukinitvijo jezuitskega reda leta 1773. V sredini 20. stoletja je bilo po vsem svetu več deset tisoč družb. Innsbruck in Dunaj, pa tudi mnoga druga mesta v Avstriji in nekdanji avstrijski monarhiji so bila prava središča številnih Marijinih družb. Marijine družbe so cvetele zlasti na Madžarskem (tudi na Slovenskem so bile številne Marijine družbe, op. prev.). Po Drugem vatikanskem koncilu je večina Marijinih družb propadla zaradi dramatičnih sprememb v jezuitskem redu (zaradi kakega pametnega župnika so se ponekod v Sloveniji obdržale, kot recimo v Tolminu, op. prev.). Marijina družba Italijanov na Dunaju obstaja že 400 let. Niti ukinitev jezuitov leta 1773, niti jožefinizem, niti liberalni duh v 19. stoletju, niti posledice 2. vatikanskega koncila niti preganjanje v zadnjih desetletjih je niso mogli uničiti.
Ignacijanski, misijonski duh in samo-osvobajanje po pristnem češčenju Marije
Ko govorimo o bistvu in vrednosti družb, seveda ne smemo pozabiti sv. Ignacija Lojolskega, duhovnih vaj in misijonskega duha, ki izhaja iz pristnega cerkvenega prepričanja in ki naj bi navdušil ves svet ter ga pripeljal h Kristusu, Kralju. Marijina družba ni zgolj posvetno združenje, niti zgolj verska bratovščina ali molitveno združenje. Je verska zveza katoličanov, ki se na poseben način posvetijo Mariji, da bi tako posebej častili Božjo Mater, Presveto Devico Marijo, in se posvečevali.
Poglejmo tradicionalna pravila: Marijine družbe, ki jih je ustanovila Družba Jezusova (jezuitski red) in potrdil Sveti sedež – mimogrede, vsi papeži od Pija VI. do Pija IX. so bili člani Marijine družbe Marije Snežne Italijanov na Dunaju – in papež Pij VI. se je leta 1782 na Dunaju celo lastnoročno vpisal v knjigo članov – so verska združenja, katerih namen je, da njihovi člani gojijo posebej globoko predanost Blaženi Devici Mariji, iskreno stremijo k resničnemu posvečenju in si prizadevajo, da bi glede na svoj družbeni položaj rešili in posvetili tudi druge ter branili Cerkev Jezusa Kristusa pred brezbožnimi napadi njenih sovražnikov. Marijine družbe so katoliške organizacije, ki se posvečajo verskim, kulturnim in dobrodelnim namenom. To je njihov program, njihovo bistvo, njihova trajna vrednota. Marijine družbe so s tem blagoslov za posameznega člana, za Cerkev in za družbo.
Pogled v prihodnost
Na žalost je tudi to veliko delo Cerkve z izumrtjem zadnjih tradicionalno oblikovanih in tradicionalno živečih jezuitov v naših deželah skorajda izginilo. V nekaterih krajih pa so preživele: Marijina kongregacija Italijanov na Dunaju je preživela vse vihre zadnjih stoletij. Obstajajo tudi v drugih deželah, na primer na Bavarskem. Kongregacija je bila in je še vedno odlično orodje Božje previdnosti, zlasti v delu z mladimi. Na Madžarskem nekaj mladih pravkar oživlja tradicionalno Marijino družbo. Naj Marija blagoslovi to delo. Družbe bi bile pravzaprav zelo primerno delo za naš čas, saj imajo v naših deželah dobro izročilo in so prinesle veliko sadov. So trdno zasidrani, pristni, normalni laični apostolat za mlade in stare, predvsem pa globoko Marijino delo z rimskim duhom. Nadaljnji obstoj italijanske družbe, ki je bila še povezana s staro družbo Jezusovo, je tudi jasno poslanstvo za prihodnost.
Naj nas Marija, Kraljica nebes, ki je z dušo in telesom stopila v nebesa, varno vodi skozi te burne čase. Naj Marija obnovi tudi našo misijonsko naravnanost. Naj nam Bobnarka kaže pot, mi pa naj ji z veseljem sledimo!
S svojim duhovniškim blagoslovom!
p. Johannes Regele
okrožni predstojnik
