Letos je bil organiziran oratorij tako za hrvaške, kot tudi za slovenske otroke v Jaidhofu, ki se ga je vse skupaj udeležilo okoli dvajset otrok. Hrvaški otroci so bili tudi zdomci iz Avstrije in Nemčije. Za praktično plat je bila zadolžena naša vernica, ki se službeno ukvarja z animatorstvom in varstvom, v kuhinji so za nas skrbele naše izredne kuharsko sposobne vernice, ki sem jim nekajkrat tudi sam pomagal. Za duhovno vodstvo sva skrbela z bogoslovcem Antoniom, en dan pa je hrvaško katehezo prevzela ena vernica.
Otroci so imeli številne igre in delavnice, pri katehezah pa so se mogli poglobiti v nekatere pomembne verske teme, pri slovenski katehezi smo uporabili nekaj zgodb Guareschijevega Don Camilla – kateheze smo namreč imeli ločeno v hrvaščini in slovenščini. Molili smo v obeh jezikih ter v latinščini, otroci pa so se učili tudi hrvaških in latinskih pesmi. Vse je bilo na zelo visoki ravni, od hrane, pa do delavnic in dejavnosti, kakor tudi katehez.
Hišna skupnost je našo skupino zelo pohvalila v vsem, seveda je s pohvalo otrok pohvalila tudi starše, ki so jih vzgojili in jih vzgajajo. Otroci so pomagali tudi v kuhinji in seveda pri pranju in čiščenju.
Na pot smo krenili zgodaj zjutraj v sredo, 27. avgusta, izpred »stare« kapele sv. Jožefa v Zagrebu in udobno dospeli v Jaidhof dovolj zgodaj, da smo lahko lepo pokosili. Ta dan so bile najprej spoznavne igre, delavnice in kateheza, pred večerjo pa rožni venec in sveta maša. Ostale dni je bila maša zjutraj, vsak dan pa po dve katehezi.
Kateheze so bile o Cerkvi kot občetvu treh Cerkva – zmagoslavne, očiščujoče se in vojskujoče se -, potem o četrti in osmi Božji zapovedi, potem o grehu in odpuščanju, ker je po kosilu bila možnost spovedi, pa kateheza o sveti maši in resnični Jezusovi navzočnosti, kateheza o Mariji in kateheza o molitvi. V Četrtek so šli otroci v gozd, da so si priskrbeli palice za večerjo ob tabornem ognju s pečenjem hrenovk, igro in druženjem. V petek smo po večerji naredili sprehod po vasi. Za nedeljsko sveto mašo so se vsi udeležili glavne maše v prioratu, ki jo je daroval p. Waldemar Schulz.
Otroci so šli domov polni lepih vtisov in spominov, zato verjamemo, da bo prihodnje leto udeležba še številčnejša. Kot rečeno, je bila hišna skupnost tako zadovoljna, da so vprašali, ali ne bi morda drugo leto naš oratorij trajal kar dva tedna…
p. Andrej Vončina
