Spletna stran FSSPX.News predstavlja teološko oceno papeževega pontifikata, ki bo objavljena v šestih delih. Celoten besedilo bo na voljo v obliki PDF datoteke, ko bo objavljen zadnji del.
3. Univerzalno bratstvo: obzorje in cilj pontifikata
Čeprav je bilo univerzalno bratstvo v ospredje postavljeno pozneje kot druge teme, kot so ekologija ali sinodalnost, je v resnici logični vrhunec misli in delovanja papeža Frančiška. Pojavi se celo kot sinteza njegovega celotnega pontifikata:
- „Teologija ljudstva“ zagotavlja korenine, saj v središče postavlja idejo, da so vsi narodi pristni nosilci duhovnega poslanstva;
- Usmiljenje služi kot gonilna sila, pastoralna energija, ki omogoča vključevanje vseh in premagovanje nasprotij;
- Univerzalno bratstvo je obzorje, dovršena oblika, h kateri stremijo vsi projekti.
Ta pojem bratstva je izražen v različnih besedilih, govorih in gestah, vendar je najbolj izčrpno izražen v okrožnici Fratelli tutti z dne 3. oktobra 2020. Da bi razumeli njen pomen, se je treba vrniti k temeljnemu dogodku: podpisu Dokumenta iz Abu Dhabija leta 2019. Ta trenutek osvetljuje ne le okrožnico, ampak tudi širšo vizijo Frančiška.
3.1 Abu Dhabi: temeljni dogodek
4. februarja 2019 je papež Frančišek odpotoval v Abu Dhabi v Združenih arabskih emiratih, kjer je skupaj z velikim imamom Al-Azharja Ahmadom Al-Tayyebom podpisal Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in sobivanje. Ta dogodek je zgodovinski iz več razlogov: papež je prvič obiskal Arabski polotok; podpis je potekal v navzočnosti predstavnikov več religij, v javnem in medijsko pokritem okolju; dokument sam pa ni le izjava o nameri, ampak besedilo, ki vključuje teološko zavezo obeh strani.
Ta dokument zlasti navaja, da »pluralizem in raznolikost religij, barve kože, spola, rase in jezika izhajajo iz Božje modrosti, s katero je ustvaril človeštvo«.32 Takšna formulacija daleč presega zgolj versko strpnost: predstavlja pluralnost religij kot del Božjega pozitivnega načrta. Ta odstavek je sprožil precejšnjo kontroverzo. Po tradicionalnem katoliškem nauku Bog sicer dopušča zlo ali zmoto, vendar ju nikdar ne more pozitivno želeti. Trditev, da je raznolikost religij Božja volja, bi pomenila, da obstaja več legitimnih poti do njega, s čimer bi se postavila pod vprašaj odrešilna edinstvenost Kristusa in Cerkve.
Po podpisu je bil v Abu Dhabiju začet arhitekturni projekt Abrahamic Family House, ki združuje tri verska svetišča, ki stojijo drug ob drugem: cerkev, sinagogo in mošejo. Kompleks je mišljen kot vidni simbol človeškega bratstva, ki ga zagovarja ta dokument, podpisan s strani Frančiška in Ahmada Al-Tayyeba, s ciljem omogočiti mirno sobivanje religij v skupnem prostoru. Ilustrira koncept edinosti, ki ne temelji na razodeti resnici, ampak na medsebojnem priznavanju in sodelovanju: vsa verstva stojijo drugo ob drugem kot različne poti k istemu človeškemu idealu.
Za Frančiška je ta dokument iz Abu Dhabija temeljni kamen. To izrecno priznava v Fratelli tutti, kjer ga predstavlja kot neposreden vir navdiha za svojo okrožnico in izjavlja, da želi ponovno obravnavati in razviti vizije, izražene z velikim imamom. To dogodku iz leta 2019 daje pomemben in dokončen doktrinarni in pastoralni pomen.
3.2 Poliedrični sistem in vključenost
V Fratelli tutti Frančišek opisuje bratstvo, ki se mora razširiti na vso družbo in celo na vse človeštvo. Cilj je zgraditi »družbeno prijateljstvo, ki ne izključuje nikogar, in bratstvo, ki je odprto za vse«,33 v okviru »kulture srečanja«34 in »kulturnega dialoga«.35 V tej viziji Cerkev ni več edini vir človeškega bratstva. Postavlja se v službo projektu, ki je skupen vsem kulturam in verstvom; projektu miru, pravičnosti in solidarnosti.
Frančišek posebej poudarja usodo priseljencev, ki jih obravnava kot odločilni preizkus za sodobne družbe: »Priseljenci […] so blagoslov, vir obogatitve, novo darilo, ki spodbuja družbo k rasti.«36 Zato je treba upreti se »skušnjavi, da bi gradili kulturo zidov, da bi dvigovali zidove, zidove v srcu, zidove na zemlji, da bi preprečili srečanje z drugimi kulturami, z drugimi ljudmi«.37 Ne zidovi, ampak mostovi; ne meje, ampak odprtine.
Da bi ponazoril svojo vizijo, Frančišek uporabi podobo poliedra, ki je že navzoča v Evangelii Gaudium: »Globalno ne sme dušiti, niti posebno ne sme biti neplodno. […] Model je polieder, ki odraža konvergenco vseh svojih delov, od katerih vsak ohranja svojo posebnost.«38 Ta metafora postavlja v kontrast kroglo, ki izravnava razlike v prisiljeno enotnost, s poliedrom, ki omogoča, da raznolikost ostane v harmonični celoti. To je presenetljiva podoba: vsaka kultura, vsaka religija ohranja svojo identiteto, hkrati pa sodeluje v skupni konstrukciji.
A kako ne bi opazili krhkosti takšnega bratstva? Če namreč edinost, ki jo zasledujemo, ne temelji na presežni resnici, ki zavezuje vse, temelji izključno na čisti politični volji do sobivanja. Kakšno krhko bratstvo, ki sanja o socialnem miru, hkrati pa se odpoveduje edinosti resnice!
Predvsem pa, če se to univerzalno bratstvo predstavlja kot moralni in družbeni ideal, je treba priznati, da to tako imenovano »vključujoče družbeno prijateljstvo« v praksi izključuje Boga in je, čeprav je »odprto za vse«, konkretno zaprto za Kristusa. Kristus namreč človeštvu ne sme več ponujati presežnega bratstva, ki bi ljudi združevalo z Bogom, tako da jih pobožanstvi. Zmanjšan je na zgolj primer odprtosti in človečnosti med drugimi … ni več edini Odrešenik v središču zgodovine.
3.3 Nova obzorja Cerkve
Zato ima ta koncept bratstva daljnosežne posledice za poslanstvo Cerkve. Tradicionalno se je Cerkev razumela kot ladja odrešenja, ki zbira narode in jih vodi k razodeti resnici in nadnaravnemu življenju … V Frančiškovi viziji se edinost ne doseže več s spreobrnjenjem in posvečenjem, ampak s sodelovanjem in dialogom. Cerkev postane posrednica, le ena od udeleženk v globalnem procesu bratstva. Njeno posebno poslanstvo se vključi v skupni projekt, ki naj bi bil širši in bolj univerzalni ter kaže na nova obzorja.
Ko Frančišek izjavlja, da »danes ali vsi skupaj dosežemo zveličanje ali se nihče ne bo zveličal«,39 ne govori o večnem zveličanju, ampak o boju proti revščini, nepravičnosti in družbenemu trpljenju. Beseda »zveličanje« je tako zreducirana na zemeljski, imanentni pomen, osredotočen na življenjske razmere v tem svetu. Vključitev vseh verovanj brez razlikovanja pa je mogoča le z resnično nevtralizacijo evangeljskega sporočila.
Ta razvoj je očitno viden na politični ravni: Frančišek poziva k oblikovanju močnejših in učinkoviteje organiziranih mednarodnih institucij ter k spodbujanju globalnega upravljanja, sposobnega reševati svetovne izzive.40 Univerzalno bratstvo tako postane temelj novega svetovnega reda, zgrajenega na človekovih pravicah in globalni solidarnosti, v katerem se papež postavlja kot prerok in glasnik.
Vendar to bratstvo ni le abstrakcija. Oblikuje se na konkretnih področjih, med katerimi je najpomembnejše ekologija. V Laudato si’ Frančišek razvija koncept »skupnega doma«: Zemlja je predstavljena kot univerzalno dobro, ki pripada vsemu človeštvu. Varstvo okolja tako postane privilegirano področje, na katerem se bratstvo lahko uresničuje na konkreten način. S skrbjo za planet človeštvo skrbi tudi drug za drugega. Na ta način se ekološka kriza kaže kot priložnost za spodbujanje globalne solidarnosti, ki presega meje in delitve. To zbliževanje nas pripelje do naslednje stopnje naše analize: integralne ekologije, ki jo Frančišek predstavlja kot bistveno dimenzijo univerzalnega bratstva in poslanstva Cerkve v svetu.
- 32 Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in sobivanje, 4. februar 2019.
- 33 Fratelli tutti, št. 94.
- 34 Prav tam, št. 30.
- 35 Prav tam, št.136.
- 36 Prav tam, št. 135.
- 37 Prav tam, št. 27.
- 38 Evangelii Gaudium, št. 235-236.
- 39 Fratelli tutti, št. 137.
- 40 Prav tam, št. 172-175.
Vir: Generalna hiša – FSSPX.Actualités
Slika: Atalayar
