Spoštovani sobratje, častiti bratje in sestre v redovniškem redu, dragi verniki, prijatelji in dobrotniki!
„Iz pastoralne oskrbe v svetem letu 2025”: To jubilejno leto 2025 je zagotovo posebno leto milosti za vse vernike. Menim, da je zelo pomembno, da ljudi seznanimo z vsakdanjo duhovniško pastoralno oskrbo. Varujemo katoliško izročilo, skušamo jo vse bolj odkrivati in ponovno oživiti, na primer v liturgiji, teologiji ali duhovnosti Cerkve. A živimo tudi v letu 2025, tukaj in zdaj, nismo muzej, niti teološki niti pastoralni. Rad bi začel novo serijo s poročili iz današnje pastoralne oskrbe, vsakdanjih stvari, ki sem jih kot duhovnik lahko doživel v tem letu.
Poročilo št. 7
V zadnjih letih mnogi duhovniki objavljajo pridige, predavanja itd. na internetu. Opazil sem, da je ena tema še posebej priljubljena, na primer na YouTubu, in sicer z veliko prednostjo pred drugimi temami. To so govori o zakramentu pokore, v katerih različni katoliški duhovniki govorijo o spovedi.
Kot okrožni predstojnik imam priložnost, da večkrat delam kot priložnostni duhovnik po naših kapelah in spovedujem. Navade pri spovedi so zelo različne. Jasno je videti, kateri duhovniki so delovali na nekem mestu. Prav tako je jasno videti, da se je v mnogih skupnostih število vernikov v zadnjih letih podvojilo, mnogi novi verniki pa se šele učijo dobre spovedi, ker se je ta praksa v nekaterih župnijah po naših državah že leta dolgo izgubila.
V Minoritski cerkvi na Dunaju je obred spovedi posebno veselje. Na prvo adventno nedeljo so se zjutraj darovale tri svete maše: zgodaj zjutraj je bila maša Rorate, ob 8.30 je bila péta sveta maša, ob 11.00 pa še ena sveta maša. Več kot štiri ure so ljudje prihajali k spovedi, k sobratu in k meni. Bili so spovedanci, ki so opravili tedenske ali mesečne spovedi. Bili so ljudje, ki se niso spovedali od velike noči. Vendar pa vse pogosteje prihajajo tudi ljudje, ki se niso spovedali že desetletja ali se še nikdar niso zares spovedali. Še posebej se povečuje število mlajših ljudi, ki pridejo k zakramentu pokore. To je čudovita duhovniška služba, da vodimo oddaljene ljudi h Kristusu, k Cerkvi in h krščanskemu življenju. Pogosto se lahko poglobimo v najhujše krize človeškega življenja. Toda Bog lahko pomaga! V dunajski spovednici vedno znova vidiš ljudi, ki stojijo pred ruševinami svojega življenja, toda spoved lahko spremeni vse, Božje usmiljenje spremeni vse in ga z veliko močjo ponovno dvigne.
Seveda moraš kot duhovnik v spovednici Minoritske cerkve znati vsaj angleško in en romanski jezik, saj prihaja veliko Italijanov in Špancev, pa tudi Francozov. Hvala Bogu, da imamo tudi duhovnike, ki govorijo poljsko in hrvaško, ker vedno pridejo tudi ljudje iz teh držav. Pogosto se zgodi, da turist zagleda lučko na spovednici in se odloči, da se postavi v vrsto.
Služba spovedi je težka naloga, vendar je za duhovnika tudi zelo milostna in izpolnjujoča. Že samo to, da iz močvirja rešiš enega samega resnega grešnika, je vredno tega, da si postal duhovnik! Potrebujemo veliko duhovnikov, ki se vrnejo v spovednico in opravljajo to bistveno duhovniško službo ter so tam za ljudi. Naj le sledijo Jezusu, Dobremu Pastirju!
Po mnogih letih govorjenja o izgubljenem zakramentu v Cerkvi lahko še vedno vidimo, da se že nekaj časa dogaja vračanje k spovedi.
Vedno se sprašujem, koliko ljudi se je v zadnjih 800 letih spovedalo v Minoritski cerkvi, koliko ljudi je moglo doseči svoj pravi cilj prek spovedi v tej cerkvi, koliko jih je našlo Jezusa skozi globoko spreobrnjenje srca in mu nato služilo v resnični ljubezni. Dve stari spovednici, za kateri upamo, da ju bomo kmalu obnovili, sta čudovita pohištvena kosa odrešitve! Tu so tisoči našli pot nazaj k Bogu.
Advent nas vabi, da raziščemo svojo vest in se dobro spovemo! Naj ne bo nobenega oklevanja, najboljše božično darilo je imeti čisto, sijočo dušo!
p. Johannes Regele
Jaidhof, 1. decembra 2025
Vir: fsspx.at
