Leo XIV. je pravkar odpravil upravno in finančno avtonomijo, ki sta jo uživali baziliki sv. Petra in sv. Marije Velike, odločitev prejšnjega papeža. Z motuproprijem, objavljenim 13. novembra 2025, papež razveljavlja ukrepe, ki jih je sprejel njegov predhodnik Frančišek, in tako zaznamuje novo fazo v reviziji gospodarskih reform Svetega sedeža.
V Rimu ni nikomur ušlo, da motuproprij, ki ga je papež Leon XIV. podpisal 29. septembra in razglasil 13. novembra, ni bil objavljen prek tiskovnega urada, ampak je bil izobešen na vhodu v Apostolski palači. Vsekakor se vsi strinjajo, da ta novi reskript ponazarja željo novega rimskega prvosvečenika po nadaljnji centralizaciji finančnega nadzora v imenu preglednosti in pravičnosti.
Dokument se nanaša na dva odloka, ki ju je Frančišek razglasil ob koncu svojega pontifikata. Prvi, z dne 29. junija 2024, je zadeval Delavnico sv. Petra (La Fabrica di S. Pietro), podjetje odgovorno za upravljanje, vzdrževanje in ohranjanje petrovske bazilike. Drugi, z datumom 19. marca 2025 – mesec dni pred smrtjo argentinskega papeža – je zadeval Kapitelj kanonikov bazilike Svete Marije Velike, kjer je zdaj pokopan naslednik Benedikta XVI.
Leon XIV. svojo odločitev utemeljuje v imenu »redne ponovne ocene in redefinicije regulativnega okvira«. Finančna reforma, ki jo je začel njegov predhodnik, je zahtevala nenehno prilagajanje, da bi se zagotovila »pravična in pregledna struktura«. Izbiro novega papeža je odobril Svet za gospodarstvo (CPE), organ za gospodarski nadzor Vatikana, preden so jo potrdili s posvetovanji s strokovnjaki, v skladu z 207. členom apostolske konstitucije Praedicate Evangelium.
Ta razveljavitev pomeni konec avtonomije, ki jo je papež Frančišek podelil obema bazilikama. Pod njegovim pontifikatom sta bila tadva subjekta skorajda v celoti izvzeta izpod nadzora Vatikanskega sveta za gospodarstvo (CPE) in Državnega tajništva za gospodarstvo (SPE), »izvršnega organa«, odgovornega za izvajanje finančne politike. Frančišek je te izjeme utemeljil s potrebo po učinkovitosti: v izogib birokratski neučinkovitosti teh zelo obiskanih lokacij, je bilo potrebno prožno upravljanje.
Tako sta Delavnica sv. Petra in Kapitelj sv. Marije Velike lahko obdržala notranjega revizorja, ne da bi se podrejala Uradu generalnega revizorja, odgovornemu za računovodske revizije vseh vatikanskih subjektov. Med najbolj sporne določbe, ki so bile pravkar razveljavljene, spadajo tiste, ki se nanašajo na odhodke in zaposlovanje.
Januarja 2024 je Frančišek uvedel standard, ki zahteva odobritev SPE za vse izdatke, ki presegajo 150.000 evrov: za ti dve baziliki je bil prag dvignjen na 1,5 milijona evrov. Zaposlovanj ni bilo več treba predložiti SPE, razen pogodb za nedoločen čas – to je bila opazna izjema v primerjavi z drugimi institucijami Svetega sedeža, kjer so postopki zaposlovanja pogosto dolgi in zapleteni, celo za preprosto zamenjavo.
Od zdaj naprej morata obe baziliki upoštevati pravila, ki veljajo za vse subjekte Svetega sedeža in Vatikanskega mesta. Ponovno sodita pod neposredno pristojnost Državnega tajništva za gospodarske zadeve (SPE), ki je odgovorno za reševanje „vseh vprašanj ali težav gospodarske, kontrolne ali nadzorne narave“. Da bi zagotovili nemoten prehod, bo SPE pomagala svetovalna skupina, ki jo bo imenovala sama, in bo Svetu Svetega sedeža (CPE) redno poročala o sprejetih odločitvah.
Ta centralizacija krepi nadzor nad pomenljivima strukturama: Delavnica sv. Petra upravlja s pogodbami za gradbene posege in okrasitev največje bazilike na svetu, medtem ko bazilika sv. Marije Velike, patriarhalna bazilika, hrani najpomembnejše relikvije Jezusovega rojstva in podobo Salus Populi Romani, ki privablja neprekinjen tok vernikov.
Ta poseg Leona XIV. ni osamljen primer. Je del serije prilagoditev, ki so bile uvedene v okviru gospodarskih reform njegovega predhodnika. Že 6. oktobra 2025 je njegov prvi motuproprij omilil centralizacijo, ki je bila uvedena za Inštitut za verska dela (IOR). V intervjuju septembra 2025 se je Leon XIV. predstavil kot previden naslednik: »Stvari se bodo uredile, vendar moramo nadaljevati reformni proces, ki ga je začel Frančišek.«
Nato je priznal »slabe odločitve« v nedavni zgodovini in obžaloval, da je »vtis slabe uprave« morda odvrnil donatorje: »Morda smo poslali napačno sporočilo,« je priznal in poudaril potrebo po ponovni vzpostavitvi zaupanja.
S tem, da je dve najprestižnejši svetišči krščanstva podvrgel povečanemu nadzoru, Leon XIV. pošilja jasno sporočilo: gospodarska reforma mora biti enotna, brez izjem za institucije, tudi za tiste najprestižnejše. Odločitev prvega ameriškega papeža v zgodovini zagotovo potrjuje znani vatikanski pregovor: »En papež zapečati, drugi razpečati.«
Viri: Il Messaggero/cath.ch – FSSPX.Actualités
Slika: ID 168627800 © Aleksandr Medvedkov | Dreamstime.com
