Znanost brez vesti je le propad duše. To je v bistvu tisto, kar je papež Leon XIV. ponovil v sporočilu, poslanem 24. januarja 2026 ob 60. svetovnem dnevu družbenih komunikacij, v katerem je obravnaval ogromni izziv, ki ga predstavljajo sistemi umetne inteligence.
„Vzporedna resničnost“, „manipulacija“, „prikrito prepričevanje“… Besede, ki jih je uporabil papež, ko je obsodil nevarnosti digitalne tehnologije brez kakršne koli etike, niso puščale prostora za dvoumnost. Petrov naslednik je izkoristil svoje sporočilo ob 60. svetovnem dnevu družbenih komunikacij, da nas je spomnil, da človeštva ni mogoče zreducirati na niz vnaprej določenih algoritmov, in izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da umetna inteligenca (AI) simulira glasove, obraze, modrost, empatijo in prijateljstvo ter tako vdira v informacijske ekosisteme in intimne odnose.
Papež je poudaril, da algoritmi družbenih medijev, optimizirani za angažiranost in dobiček, najpogosteje dajejo prednost minljivim čustvom na račun razmišljanja, s čimer uporabnike ujamejo v mehurčke soglasja ali ogorčenja. To oslabi poslušanje in kritično mišljenje ter povečuje polarizacijo. Temu gre dodati še naivno zaupanje v AI kot nezmotljivi orakelj, ki spodkopava naše analitične in ustvarjalne sposobnosti. S tem, ko razmišljanje prepuščamo statistično zbranim podatkom, tvegamo, da bodo naše kognitivne, čustvene in komunikacijske sposobnosti zakrnele, meni rimski papež.
Še huje, pojasnjuje papež, umetna inteligenca zdaj prevzema kreativno produkcijo: besedila, glasbo in videe. Človekova dejavnost bi se lahko razgradila in bila potisnjena v pasivno vlogo potrošnikov anonimnih vsebin, brez avtorstva ali ljubezni. Človeške mojstrovine služijo kot podatki za usposabljanje strojev. Ključno vprašanje ni, kaj lahko umetna inteligenca stori, ampak kaj lahko dosežemo mi, če rastemo kot ljudje z razumno uporabo teh orodij. Opustiti ustvarjalno prizadevanje, pomeni pokopati naše talente, skriti naše obraze in utišati naše glasove, podleči starodavni skušnjavi znanja brez osebne vpletenosti.
Poleg tega papež Leon XIV. poudarja, da umetna inteligenca posega v naše zasebno življenje, manipulira s čustvi in nas izolira v zrcalnem svetu, s čimer nas prikrajša za različnost, ki je bistvena za pravo prijateljstvo. Predsodki, ki so neločljivo povezani z umetno inteligenco, podedovani od njenih oblikovalcev in podatkov, ki jih uporablja, tako »manipulirajo« zaznave, ustvarjajo »vzporedne resničnosti«, povzročajo »halucinacije« in spodbujajo dezinformacije, »ki jih še krepi kriza v novinarstvu na terenu«, kar povzroča nezaupanje in negotovost.
Za to močjo sveti oče vidi oligopol dominantnih podjetij, katerih ustanovitelji so bili v medijih proglašeni za največje osebnosti leta 2025.
Za papeža rešitve obstajajo: platforme morajo dati prednost skupnemu dobremu pred dobičkom; razvijalci morajo zagotoviti preglednost; zakonodajalci morajo sprejeti predpise za zaščito dostojanstva in integritete informacij; mediji pa morajo označiti vsebine, ki jih ustvarja umetna inteligenca, in braniti resnico.
Lahko bi dodali, da bi to zahtevalo resnično spreobrnnjenje vseh akterjev, ki jih omenja papež – spreobrnjenje, ki se zdi nekoliko iluzorno, dokler bo dobičkonosnost imela prednost pred iskanjem resnice.
Vir: Tiskovni urad Svetega sedeža – FSSPX.Actualités
Slika: ID 119348567 © Leowolfert | Dreamstime.com
