Razkol vsekakor obstaja, vendar ni tam, kjer nekateri mislijo, da ga vidijo.
Napoved škofovskih posvečenj, predvidenih za 1. julij 2026, ni ostala neopažena. Še toliko bolj, ker pismo, ki ga je generalni predstojnik Bratovščine 18. februarja naslovil na kardinala Fernandeza, do danes ni dobilo odgovora iz Rima.
Ob tem molku Rima pa so nekateri škofje spregovorili: eni, da bi obsodili pobudo posvečenj, drugi, da bi jo upravičili in branili pred očitki, ki so ji bili namenjeni.
Izjave škofa Schneiderja so zdaj že poznane. Ko ga je 18. decembra 2025 sprejel na avdienci papež Leon XIV., je pomožni škof Astane že zagovarjal stvar Bratovščine sv. Pija X. (1) Nato se je škof Schneider v intervjuju, ki ga je 17. februarja dal novinarju Robertu Moynihanu,(2) odločno uprl pripombam kardinala Fernandeza, naslovljenim na generalnega predstojnika Bratovščine sv. Pija X. med srečanjem 12. februarja, opombe, ki so bile objavljene in v skladu s katerimi je prefekt Dikasterija za nauk vere želel Bratovščini vsiliti ponovno vzpostavitev dialoga, za katerega se je že takrat dalo predvideti, da bo neuspešen in da bo imel le namen, da se datum škofovskih posvečenj odloži sine die, kar bi močno škodovalo zveličanju duš.
24. februarja je škof Schneider objavil »Bratski poziv, naslovljen na papeža Leona XIV.,«(3) v katerem je zapisal: »Sveti sedež bi moral biti hvaležen Bratovščini sv. Pija X., saj je to trenutno skorajda edina velika cerkvena entiteta, ki odprto in javno opozarja na obstoj dvoumnih in zmotnih elementov v nekaterih izjavah Koncila in v Novus Ordo Missae. Pri tem delu Bratovščino sv. Pija X. vodi iskrena ljubezen do Cerkve: če ne bi ljubila Cerkve, papeža in duš, se ne bi lotila tega dela niti ne bi imela dialoga z rimskimi oblastmi, in bi njeno življenje nedvomno bilo lažje.«
In zaključi z besedami, da bi moral papež brez pogojev podeliti apostolsko pooblastilo za škofovska posvečenja 1. julija 2026.
Nazadnje je 9. marca v dolgem intervjuju, ki ga je dal novinarju Andreasu Wailzerju za YouTube kanal Kontrapunkt,(4) škof Schneider nedvoumno potrdil, da škofovska posvečenja ne bodo razkolniška, saj so s strani Bratovščine sv. Pija X. nujen in legitimen odgovor, ki ga zahteva zveličanje duš.
Škof Strickland, upokojeni škof iz Tylerja, pa se je že prej izkazal s hvalo škofa Lefebvra in njegove izjave z dne 21. novembra 1974.(5)
Ameriški škof ni bil zadovoljen le s priznanjem stanja nujnosti v Cerkvi in opravičevanjem ravnanja Bratovščine sv. Pija X., ampak je tudi legitimiral prihodnja škofovska posvečenja, ki jih je napovedal don Davide Pagliarani.(6)
Oba škofa priznavata resno stanje nujnosti, ki pesti Cerkev od Drugega vatikanskega koncila naprej. Kar pa je pomembno, oba se vračata k globokim koreninam tega položaja. Po njunem mnenju se splošne krize, ki je prizadela vso Cerkev, ne da razložiti zgolj z zlorabami, ki izhajajo iz napačne uveljavitve reform, ki jih je uvedel koncil ali so sledile po njem.
Kriza najde svoje pravo pojasnilo predvsem v samih reformah, v novem družbenem nauku, ki temelji na lažnem načelu verske svobode, v novi ekumenistični ekleziologiji, v kolegialnem in sinodalnem pojmovanju vodenja Cerkve ter v novi protestantizirani liturgiji.
Oba ta škofa pa v celoti podpirata delo, ki ga je pričel škof Lefebvre, da bi zagotovil preživetje Cerkve prek preživetja duhovništva; in preživetje edinosti Cerkve proti vsem silam razpada, ki jo vse bolj ogrožajo.
Škof Eleganti pa je, v skladu s kardinalom Sarahom, pravkar izrazil(7) obsodbo »razkolniške miselnosti in ravnanja« v zvezi z namero izvedbe škofovskih posvečenj, predvidenih za 1. julij. Njegovo stališče se kaže kot distanciranje od stališča škofa Schneiderja. Čeprav tako kot slednji kritizira reforme, ki izhajajo iz Drugega vatikanskega koncila,(8) se nekdanji pomožni škof iz Chura upira izrednim ukrepom, potrebnim za zagotovitev preživetja Cerkve v njeni veri in običajih, ob splošni razkroju nauka in morale.
A kje je tu razkol? »V skladu s kanonom 1325 § 2 Zakonika cerkvenega prava iz leta 1917«, pojasnjuje strokovnjak za cerkveno pravo Raoul Naz,(9) razkol ogroža edinost Cerkve, »ker predpostavlja sistematično in običajno zavračanje podrejenosti. Nepokorščina pa je lahko le prehodno dejanje, pri katerem zadevna oseba nikakor ne izpodbija avtoritete zakona ali zakonodajalca in se ji ne želi redno izogibati«. Zdaj pa je jasno in dokazano, da niti škof Lefebvre niti njegovi nasledniki na čelu Bratovščine nikdar niso hoteli ločiti se od edinosti Cerkve, ker nikdar niso hoteli zavrniti samega načela podrejenosti Rimu.
Če je Bratovščina razkolniška, zakaj potem vsi ti njeni stiki z Vatikanom, z Rimom? Zakaj je po izvolitvi Leona XIV. generalni predstojnik Bratovščine pisal papežu in ga prosil za srečanje? Bratovščina torej ne samo, da se nikdar ni hotela ločiti od edinosti Cerkve, ampak ne glede na to dobro namero samo dejanje škofovskega posvečenja, vzet sam po sebi in čeprav je navidezno opravljen proti volji Rima, ne predstavlja razkola. Razkol obstaja le, če škof, ki posvečuje druge škofe, zahteva, da jim podeli oblast vladanja, saj to lahko stori le papež.
Posvečenje škofov, tudi proti volji papeža, brez podelitve jurisdikcije ne pomeni uresničitve razkola, saj načeloma ne zavrača papeške oblasti, ki je vir jurisdikcije. Škof Eleganti je vse pomešal.
Razkol vsekakor obstaja, vendar ni tam, kjer ga vidi škof Eleganti; je tam, kjer ga ne vidi. Razkol je ta brezobzirni ekumenizem, ki ga papež Leon XIV. s strašno trdovratnostjo vztrajno uresničuje. Tisto, kar dejansko spodkopava edinost Cerkve, niso posvečenja v Ecônu, temveč ekumenizem in medverski dialog; saj te pobude same po sebi predpostavljajo, da odvisnost od Boga ne poteka nujno prek odvisnosti od Kristusovega namestnika, ki je papež.
Lani decembra je papež Leon XIV. med svojim potovanjem v Libanon, ko se je obrnil tako na katoliške kristjane kot na muslimane, dejal: »Vaša navzočnost tukaj, danes, na tem izjemnem kraju, kjer minareti in cerkveni zvoniki stojijo drug ob drugem, a se vsi dvigajo proti nebu, priča o neomajni veri te dežele in neutrudni predanosti njenega ljudstva edinemu Bogu. Tu, na tej ljubljeni zemlji, se vsak zvok zvonov, vsak adhān, vsak klic k molitvi združijo in dvignejo v eno samo hvalnico, ne le da bi slavili usmiljenega Stvarnika nebes in zemlje, ampak tudi da bi izrekli iskreno molitev za Božji dar miru.«
Kje je razkol?
abbé Jean-Michel Gleize, FSSPX
OPOMBE
1. https://fsspx.news/fr/news/mgr-schneider-revele-des-details-son-audience-avec-
leon-xiv-57390?fbclid=IwY2xjawQHko1leHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZA80M
Dk5NjI2MjMwODU2MDkAAR7uBFsFn0PgrEw07djS4Keb71aGikzgHp9LhE9dYf1
OPfCTKjWs919GvbDK7Q_aem_r46y13H2dKSL1rcvmdjUpg
2. https://fsspx.news/fr/news/rome-et-la-fraternite-mgr-schneider-repond-au-cardinal-fernandez-57406
3. https://fsspx.news/fr/news/mgr-schneider-lance-un-appel-au-pape-leon-xiv-au-sujet-la-fsspx-57437
4. https://fsspx.news/fr/news/mgr-schneider-les-consecrations-episcopales-
la-fsspx-ne-seront-aucun-cas-schismatiques-57822
5. https://fsspx.news/fr/news/mgr-strickland-loue-hautement-mgr-lefebvre-49411
6. https://fsspx.news/fr/news/une-lettre-mgr-strickland-57460
7. https://lesalonbeige.fr/fsspx-mgr-eleganti-conteste-linterpretation-de-mgr-schneider/
8. https://fsspx.news/fr/news/mgr-eleganti-critique-fortement-vatican-ii-et-la-nouvelle-liturgie-54923 ;
9. Raoul Naz (1889–1977) je nesporni strokovnjak za kanonsko pravo 20. stoletja, avtor klasika Dictionnaire de droit canonique, Letouzey et Ané, 1965, kjer je v sedmem zvezku (str. 886 in naslednje) navedeno geslo »Razkol«, , iz katerega smo povzeli te razmisleke.
