Pomožni škof v Astani, Athanasius Schneider, je v oddaji Raymonda Arroya 15. maja dal intervju za EWTN, največjo katoliško televizijsko mrežo na svetu, ki oddaja v več kot 160 državah in dosega več kot 435 milijonov gospodinjstev.
V tem intervjuju je škof Schneider zelo jasno stopil v obrambo Bratovščine sv. Pija X. pred grožnjami z izobčenjem, ki jih je Rim ponovno omenil 13. maja glede prihodnjih škofovskih posvečenj 1. julija.
Škof je obenem ostro kritiziral poročilo študijske skupine št. 9 Sinode o sinodalnosti, ki ga odkrito obtožuje širjenja homoseksualne ideologije v samem središču uradnih vatikanskih struktur.
Večkrat je poudaril tudi nasprotje med strogostjo, ki se danes kaže do izročila, in veliko popustljivostjo do progresivnih tokov ter odklonov od nauka.
Nekatoliško besedilo
Intervju se začne z vprašanjem o končnem poročilu študijske skupine št. 9 Sinode, ki je bilo nedavno objavljeno v Vatikanu. Škof Schneider odgovarja:
»Ko človek prebere celotno besedilo, postane jasno, da ga ni napisal katoličan, niti kristjan. Gre za propagandno besedilo, ki zelo prefinjeno in zvito uporablja določene tradicionalne dokumente ali svetopisemske izraze, vendar je njegov pravi cilj spodbujanje sprejemanja homoseksualne ideologije.«
Škof Schneider trdi, da ta ideologija pomeni:
»… zanikanje reda stvarjenja in celo upor proti lepemu, od Boga postavljenemu redu dveh spolov. Ni treh spolov. To je Božja zapoved in Božja modrost.«
Po njegovih besedah dokument Svetega sedeža:
»… daje prostor in celo vabi ljudi, ki živijo v istospolnih zvezah, da širijo svojo propagando.«
Intervju se je nadaljeval z obravnavo doktrinarne vsebine poročila. Škof Schneider je pojasnil, da je besedilo v celoti natančno prebral. Njegova prva ugotovitev je bila popolna odsotnost vsake omembe krščanskega spreobrnjenja:
»Ni niti ene besede o pokori. Kako bi to lahko bilo katoliško in krščansko besedilo, če pa so prve besede učlovečenega Boga, naslovljene na vse človeštvo: ›Spokorite se‹? To je sporočilo odrešenja in upanja.«
Nadaljuje:
»Ni besede o pokori. Ni besede o čistosti. Tega ni. V besedilu ni niti ene besede o spreobrnjenju. Edini pomen, ki ga dajejo spreobrnjenju, zadeva človeške odnose: ›spreobrnjenje v odnosih‹. Toda spreobrnjenje k Bogu je odsotno, čeprav je to temeljna pot evangelija odrešenja.«
Škof Schneider zato meni, da gre za:
»… zelo ideološki dokument, ki spodbuja novo religijo človeka, očitno antropocentrično. Drznejo pa si celo trditi, da viri razodetja vključujejo človeško izkušnjo. To je herezija.«
Vatikan daje vtis sprejemanja istospolnih zvez
Novinar je opozoril, da so dokument nekateri progresivni krogi in p. James Martin predstavili kot zgodovinskega.
Škof Schneider priznava, da besedilo tehnično ni dokument cerkvenega učiteljstva. Toda takoj dodaja:
»Kljub temu pa ga je objavil organ Svetega sedeža, tajništvo Sinode.«
In nadaljuje:
»Večina navadnih katoličanov ne pozna razlik med dokumentom cerkvenega učiteljstva, vatikanskim dokumentom in dokumentom študijske skupine.«
Zato:
»Sporočilo, dano vsemu svetu in katoličanom, je, da Sveti sedež in Vatikan odslej v bistvu sprejemata istospolna razmerja, homoseksualno dejavnost in tako imenovano ideologijo LGBTQ, ki je nekrščanska posvetna ideologija.«
Eden najbolj pretresljivih delov intervjuja zadeva stavek v poročilu, ki trdi, da greh v homoseksualnih razmerjih ni v razmerju samem, ampak v pomanjkanju vere. Škof Schneider to popolnoma zavrne:
»To je zmotno. To je herezija, ker je homoseksualno razmerje v nasprotju z Božjimi zapovedmi. Gre za greh sam po sebi.«
Nadaljuje:
»Trditi, da v istospolnih razmerjih ni greha, je v nasprotju z resnico, ki jo je razodel Bog, v nasprotju z izkušnjo in zdravim razumom. Nato pa reči, da je greh v pomanjkanju vere, spominja na Martina Lutra, ki je učil: sola fide; imej samo vero in zaupanje ter se ne ukvarjaj s svojimi grehi ali dejanji. To sploh ni katoliško.«
Novinar nato omeni poskus tajništva Sinode, da bi se od poročila distanciralo z razlago, da študijske skupine delujejo neodvisno.
Škof Schneider to razlago popolnoma zavrne:
»To sploh ni prepričljivo. To poročilo je uradno pod okriljem vatikanskega organa, imenovanega tajništvo Sinode. Celo uradno je bilo objavljeno. Seveda pravijo, da gre za študijsko skupino, vendar je to le zvijača, da bi nam zaprli oči, medtem ko istočasno širijo in dajejo propagandni prostor tej homoseksualni ideologiji, da bi še bolj okužila katoliško Cerkev s sprejemanjem tega načina življenja.«
Posvečenja 1. julija
Intervju se nato obrne k prihajajočim škofovskim posvečenjem Bratovščine sv. Pija X. Novinar spomni, da je kardinal Víctor Manuel Fernández uradno izjavil, da bi posvečenja, predvidena za 1. julij, pomenila razkolniško dejanje, ki vodi v izobčenje.
Škof Schneider takoj odgovori:
»Verjamem, da bodo izvedli načrtovana posvečenja. Toda ne strinjam se s trditvijo, da bi to bilo razkolniško.«
Nato se sklicuje na nedavno doktrinalno izjavo, ki jo je objavil don Davide Pagliarani, generalni predstojnik Bratovščine sv. Pija X.:
»Ko jo preberete, je popolnoma katoliška. Napisana je s takšno vdanostjo svetemu očetu. Pravijo: ›Sveti oče, želimo biti samo vaši dobri sinovi rimske katoliške Cerkve.‹«
Nadaljuje:
»Priznavajo polno oblast papeža, njegovo jurisdikcijo, njegovo učiteljstvo, in ga prosijo: ›Prosim, utrdite nas v tej katoliški veri, ki jo izpovedujemo.‹ In to, kar izpovedujejo, je stalni nauk Cerkve. Vse točke, ki jih navajajo v tej izjavi, niso nič drugega kot to, kar je Cerkev vedno izpovedovala.«
Škof Schneider nato razvije zgodovinski in kanonski argument:
»Po tradicionalnem in dolgoletnem razumevanju Cerkve nepokorščina papežu, tudi v primeru nedovoljenega škofovskega posvečenja, sama po sebi nikdar ni bila razumljena kot razkol. V starodavnem cerkvenem pravu se je nedovoljeno škofovsko posvečenje proti papeževi volji kaznovalo samo z odstavitvijo (suspenzom), ne pa z izobčenjem. Torej samo po sebi ni bilo obravnavano kot razkol.«
Škof posebej poudari namen Bratovščine:
»Bratovščina je večkrat pisala papežu Leonu in javno pojasnila, pa tudi februarja v Rimu kardinalu Fernándezu, da ne želi vzpostaviti vzporedne hierarhije. Tem škofom ne bo dala nobene jurisdikcije, ampak samo možnost podeljevanja zakramentov svetega reda in birme, nič več. Namen je torej jasen: ni razkolniškega namena. Celo sodelovati si želijo s papežem in ga prosijo, naj dovoli ta posvečenja. Želijo samo zagotovilo, da bodo brez dvoumnosti in kompromisov prenašali večno vero.«
Dvoumnosti koncila in pokoncilskega učiteljstva
Novinar nato omeni možnost, da bi Bratovščina sv. Pija X. sledila modelu Duhovniške bratovščine sv. Petra.
Škof Schneider odgovori:
»Težava je globlja. V nekaterih koncilskih besedilih obstajajo dvoumnosti. Dvoumnosti obstajajo tudi v pokoncilskem učiteljstvu. Duhovniška bratovščina sv. Petra pa nima možnosti — Sveti sedež ji to prepoveduje — da bi izražala dobronamerno kritiko. Sprejeti mora vse nauke koncila in pokoncilskega cerkvenega učiteljstva. To je težava.«
Po drugi strani pa škof Schneider meni, da Bratovščina sv. Pija X. opravlja resnično službo Cerkvi:
»Dvoumnosti obstajajo. O njih moramo govoriti. Moramo biti pošteni. Zato moramo biti Bratovščini sv. Pija X. hvaležni, da jih javno odpira. V Cerkvi moramo imeti svobodo razprave.«
Nato primerja današnji odnos Rima do Bratovščine z veliko popustljivostjo do drugih položajev:
»Medtem ko papež Leon in Vatikan spodbujata vključevanje na Sinodalni poti in sinodalne metode, medtem ko sta velikodušna do nemške Sinodalne poti in do kitajske komunistične partije, ki ji dopuščata posvečevanje škofov, je protislovje ogromno. Tem vernikom Bratovščine sv. Pija X., ki ljubijo papeža, molijo zanj in želijo samo zagotovilo za prenašanje vere vseh časov brez vsakršne dvoumnosti — poudarjam: brez vsakršne dvoumnosti — pa se to odreka in se jih zdaj še kaznuje.«
Škof Schneider nato navaja sv. Bazilija iz časa arijanske krize:
»Edini zločin, ki se danes kaznuje, je zvestoba veri in izročilu naših očetov, medtem ko ima vsako bogokletje v Cerkvi prosto pot.«
Ob koncu škof Schneider opozori, da bi morebitno izobčenje Bratovščine sv. Pija X. ostalo madež v zgodovini Cerkve:
»Mislim, da bo, če papež to stori — če jim ne podeli dovoljenja in jih izobči — to ostalo v zgodovini kot velika napaka togosti, pastoralne togosti in enostranske strogosti do izročila v Cerkvi.«
Nazadnje je škof naslovil slovesen poziv na papeža Leona XIV.:
»Sveti oče, prosim, preprečite takšno rano v Cerkvi. To lahko preprečite.«
Vir: EWTN News/EWTN – FSSPX Actualités
Sika: Catholic Church in Kazakhstan / catholic-kazakhstan.org
