Pod papeškim pokroviteljstvom bodo predstavniki verstev, ki so tuja edini Cerkvi, ki jo je ustanovil Jezus Kristus, povabljeni, da po svojih obredih molijo za mir.
Papež Leon XIV. bo 27. oktobra 2026 odpotoval v Assisi, da bi se udeležil zaključka mednarodnega srečanja za mir, ki ga organizira Skupnost sv. Egidija. To bo natanko štirideset let po svetovnem dnevu molitve za mir, ki ga je v istem mestu sklical Janez Pavel II.
Prireditev bo potekala od 25. do 27. oktobra pod geslom »Razoroženi in razorožujoči mir«. Zbrala bo 384 osebnosti iz 53 držav, med njimi verske voditelje, predstavnike ustanov in ugledne osebnosti iz kulturnega sveta. Po navedbah organizatorjev bo na 24 tematskih forumih, predvidenih v teh treh dneh, sodelovalo 155 govornikov. Pričakujejo približno 5000 udeležencev.
Med napovedanimi osebnostmi sta carigrajski “pravoslavni” patriarh, Bartolomej I., in predstavniki različnih krščanskih veroizpovedi, judovstva, islama, hinduizma, budizma in drugih verstev. Navzoč naj bi bil tudi metropolit Antonij, odgovoren za zunanje odnose Moskovskega “pravoslavnega” patriarhata.
Trije dnevi, posvečeni miru in medverskemu dialogu
Srečanje se bo začelo v nedeljo, 25. oktobra, ob 16.30 v kongresnem središču UmbriaFiere v kraju Bastia Umbra blizu Assisija. Uvodnega zasedanja se bodo udeležile najpomembnejše povabljene osebnosti.
V ponedeljek, 26. oktobra, se bo od 9.30 dalje na različnih krajih v Assisiju in Santa Maria degli Angeli odvilo šestnajst forumov. Razprave bodo obravnavale predvsem oborožene spopade, jedrsko razoroževanje, migracije, revščino, položaj mladih, nove tehnologije in umetno inteligenco.
Več srečanj bo posebej posvečenih verskim vprašanjem, zlasti molitvi za mir, edinosti kristjanov in dediščini srečanja v Assisiju iz leta 1986. Govorniki bodo obravnavali tudi vlogo, ki jo lahko imajo verstva v sodobnih spopadih, ter možnosti dialoga med različnimi verskimi izročili.
V torek, 27. oktobra, se bo ob 9.30 začelo še osem forumov. Eden izmed njih z naslovom »1986–2026: aktualnost duha Assisija« se bo neposredno vrnil k dnevu, ki ga je Janez Pavel II. organiziral pred štiridesetimi leti, ter k medverskim pobudam, ki so mu sledile.
Osrednja tema srečanja povzema izraz, ki ga Leon XIV. uporablja že od svojega prvega govora, izrečenega z lože bazilike sv. Petra 8. maja 2025, le nekaj trenutkov po izvolitvi. Takrat je govoril o miru vstalega Kristusa kot o miru, ki je »razorožen in razorožujoč, ponižen in vztrajen«.
Kdo bo molil in komu bodo te molitve namenjene?
Zadnji dan bo zaznamovala navzočnost Leona XIV., čigar prihod v Assisi pričakujejo okoli poldneva. Ob 15.30 bo papež skupaj s patriarhom Bartolomejem I. in predstavniki drugih krščanskih veroizpovedi sodeloval pri molitvi za mir v spodnji baziliki sv. Frančiška. Vrhovni pastir in patriarh bosta vsak posebej podala premišljevanje.
Predstavniki nekrščanskih verstev pri tem slavju ne bodo sodelovali. V okolici Svetega samostana, frančiškanskega samostana ob baziliki, so predvideli še trinajst molitvenih prostorov, da bodo predstavniki judovstva, islama, hinduizma, budizma in drugih verstev lahko molili ločeno, v skladu s svojimi verovanji in obredi.
V baziliki sv. Frančiška bo papež molil s predstavniki “pravoslavnih” Cerkva, ki so zaradi različnih razkolov ločene od Rima ter zavračajo papeževo prvenstvo jurisdikcije in nezmotljivost rimskega papeža. Z njimi bodo tudi predstavniki protestantskih skupnosti, ki zavračajo več temeljnih resnic katoliške vere, zlasti tiste, ki se nanašajo na presveto Devico, mašno daritev, zakramentalno duhovništvo, sedem zakramentov, avtoriteto izročila in papeža. Protestantski nauki poleg tega dajejo osrednje mesto opravičenju samo po veri in svobodnemu razlaganju Svetega pisma.
Na drugih krajih bodo predstavniki judovstva molili, ne da bi priznavali Jezusa Kristusa za Mesija in Božjega Sina. Muslimani pa bodo klicali Alaha v skladu z vero, ki izrecno zavrača presveto Trojico, Kristusovo božanstvo, njegovo odrešilno smrt na križu in njegovo vstajenje, obenem pa priznava Mohameda za zadnjega preroka in Koran za Božjo besedo.
Predstavniki hinduizma bodo opravljali svoje obrede po verskih izročilih, ki sprejemajo reinkarnacijo, nekatera med njimi pa tudi množico božanstev. Budisti bodo sledili praksam, usmerjenim k osvoboditvi iz kroga ponovnih rojstev in doseganju nirvane. Pri tem ne izpovedujejo vere v osebnega Boga Stvarnika, v nesmrtno dušo v krščanskem pomenu ali v nadnaravno milost. Kar zadeva predstavnike animističnih verstev, so njihovi kulti usmerjeni k duhovom, prednikom ali silam narave, ki jim pripisujejo skrite moči nad človeškim življenjem.
Ob 16.15 se bodo udeleženci znova zbrali na spodnjem trgu pred baziliko sv. Frančiška na zaključni slovesnosti. Spomnili se bodo držav, ki jih trenutno prizadevajo vojne, nato bo sledil govor Leona XIV. in razglasitev skupnega poziva k miru, ki ga bodo podpisali papež in približno osemdeset verskih voditeljev.
Vsa verstva sprejeta, katoliško izročilo izključeno
Na to nasprotje je že 6. septembra letos opozoril don Gabriele d’Avino, predstojnik italijanskega okrožja Bratovščine sv. Pija X. Ob koncu 37. romanja iz Bevagne v Assisi je bil duhovnikom in vernikom prepovedan skupni vstop v baziliko sv. Frančiška, da bi tam zapeli veroizpoved, medtem ko se je mesto pripravljalo, da bo nekaj tednov kasneje sprejelo predstavnike različnih verstev.
Vodstvo bazilike in škof v Assisiju sta zavrnila to javno izpoved vere, romarjem pa dovolila vstop v cerkev v manjših skupinah, da bi tam molili zasebno. Don d’Avino je tedaj na stopnišču pred cerkvijo, pred zbranimi verniki, izrekel svoj nagovor in neposredno opozoril na različno obravnavo.
Potem ko je spomnil na doktrinalna razhajanja, ki katoliško vero ločujejo od nekrščanskih verstev, pa tudi od protestantskih in “pravoslavnih” veroizpovedi, je navedel opozorilo sv. Pavla: »Kakšno zvezo ima svetloba s temo? Kakšno soglasje je med Kristusom in Belialom?« Nato je obsodil nedoslednost cerkvenih oblasti:
»Člani in predstavniki vseh teh lažnih kultov bodo javno molili v cerkvah mesta Assisi. Toda, kakor dobro veste – in to je razlog, da smo se zbrali na tem dvorišču –, so oblasti bazilike, ki stoji za menoj, in škof v Assisiju odločili, da Bratovščini sv. Pija X. ne bo dovoljeno javno moliti k pravemu Bogu.«
Ko je zavrnil ponujeno rešitev, je napovedal:
»Zato v baziliko ne bomo vstopali v manjših skupinah in vanjo ne bomo vstopili, da bi molili zasebno. Ostali bomo tukaj zunaj, na cerkvenem stopnišču. Z nasmehom bomo sprejeli to krivico, ki jo Gospod dopušča tudi v naše duhovno zorenje.«
Romarji so nazadnje pred baziliko zapeli veroizpoved in javno izpovedali svojo vero v našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki ga je don d’Avino označil za »edinega Srednika, edinega Odrešenika, Kralja tega sveta in družb«.
Srečanje leta 1986 in protesti msgr. Lefebvra
Letošnja prireditev želi obeležiti svetovni dan molitve za mir, ki ga je Janez Pavel II. organiziral 27. oktobra 1986. Na papeževo povabilo so se tedaj v Assisiju zbrali predstavniki glavnih svetovnih verstev, da bi vsak v skladu s svojim verovanjem molil za mir.
Janez Pavel II. je skušal vnaprej preprečiti očitke o sinkretizmu. Na splošni avdienci 22. oktobra 1986, pet dni pred srečanjem, je pojasnil, da ne gre za »skupno molitev«, temveč za to, da smo »skupaj, da bi molili«. Tako kot je predvideno tudi za leto 2026, so imela različna verstva ločene prostore, kjer so opravila svoje obrede, preden so se znova zbrala na spodnjem trgu pred baziliko sv. Frančiška.
Ustanovitelj Bratovščine sv. Pija X. je že 27. avgusta 1986 osmim kardinalom poslal pismo, v katerem je opozoril na resnost napovedane pobude. »Prvi člen veroizpovedi in prvo zapoved dekaloga javno tepta prav tisti, ki sedi na Petrovem sedežu. Pohujšanje, ki ga to povzroča v dušah katoličanov, je neizmerno,« je zapisal.
Pohujšanje ni samo v praktični izvedbi srečanja, temveč tudi v tem, da papež javno spodbuja predstavnike krivih verstev, naj molijo po svojih kultih. Ne gre zgolj za napad na edinstvenost prave vere, ampak tudi za spodbujanje k opravljanju verskih dejanj, ki so objektivno v nasprotju s katoliško vero. S tem se ustvarja vtis, da je mogoče takšne molitve postaviti na isto raven kot molitev Cerkve.
Skupnost sv. Egidija od leta 1987 redno organizira mednarodna srečanja, navdihnjena s pobudo Janeza Pavla II. Tudi Benedikt XVI. je oktobra 2011 obiskal Assisi ob petindvajseti obletnici tega srečanja, papež Frančišek pa se je udeležil obeležitve tridesete obletnice septembra 2016.
Deset let kasneje se Leon XIV. pripravlja na nadaljevanje tega pohujšanja: mesto sv. Frančiška bo znova postalo prizorišče pravega panteona malikov. Kakšen mir lahko sploh izhaja iz takšne verske zmede?
Viri:
- InfoVaticana
- Sant’Egidio
- Vatican News
- FSSPX – Italijanski distrikt
- FSSPX.Actualités
Slika: Spominska upodobitev medverskega srečanja za mir v Assisi leta 1986. Foto: Chris Light, Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0.
