ODLOK
V spomin na osemstoto obletnico smrti sv. Frančiška Asiškega se razglaša posebno jubilejno leto z odobritvijo odpustkov.
»Ohranite spomin na našega očeta in brata Frančiška, v slavo in čast tistega, ki ga je povzdignil med ljudmi in ga poveličal med angeli. Molite zanj, kakor nas je sam prosil pred svojo smrtjo, in molite k njemu, da nam Bog podeli delež njegove svete milosti.«
Medtem ko so sadovi milosti iz rednega jubilejnega leta 2025, ki se je pravkar končalo in v katerem smo bili vsi spodbujeni, da postanemo romarji upanja, ki ne propade (prim. Rim 5,5), še vedno učinkoviti in živi, se zdaj kot idealno nadaljevanje pojavlja nova priložnost za veselje in posvečenje: osemstota obletnica blaženega prehoda svetega Frančiška Asiškega iz tega zemeljskega življenja v nebeški dom (3. oktobra 1226).
V zadnjih letih so bile z osebo in delom svetnika iz Assisija povezane še druge pomembne obletnice: osemstota obletnica nastanka prvih jaslic v Grecciu, sestavitve Sončne pesmi – hvalnice sveti lepoti stvarstva – in prejema svetih stigm na gori La Verna, skorajda novi Kalvariji, dve leti pred njegovo smrtjo.
Leto 2026 bo predstavljalo vrhunec in zaključek vseh teh praznovanj: to bo leto svetega Frančiška in vsi smo poklicani, da postanemo svetniki v naši sodobni dobi, po zgledu serafinskega očaka.
Če je čudovito res, da »ni drugega imena pod nebom, danega človeštvu« (prim. Apg 4,12), razen Jezusa Kristusa, Odrešenika človeštva, je enako izjemno res, da je med 12. in 13. stoletjem, v času tako imenovanih svetih vojn, moralne malomarnosti in napačno razumljenega verske gorečnosti, »v svetu vzšlo sonce«: Frančišek, ki je iz sina bogatega trgovca postal reven in ponižen, pravi Kristus iz davnih časov na zemlji, ki je svetu dal oprijemljive primere evangeljskega življenja in živo podobo krščanske popolnosti.
Naš čas ni tako drugačen od tistega, v katerem je živel Frančišek, in prav zato so njegovi nauki danes morda še bolj pomembni in razumljivi. Ko krščanska ljubezen omahuje, ko nevednost raste enako kot nemoralnost, ko tisti, ki hvalijo sožitje med narodi, to počnejo bolj iz lastnega interesa kot pa iz pristnega krščanskega duha; ko virtualno nadomešča resnično, ko so družbeni konflikti in nasilje del vsakdanjega življenja in ko mir postaja vsak dan bolj negotov in oddaljen – takrat nas to leto svetega Frančiška spodbuja, vsakega po njegovih zmožnostih, da posnemamo ubožca iz Assisija, da se čim bolj oblikujemo po Kristusovem zgledu in da ne oviramo ciljev svetega leta, ki se je pravkar končalo: Naj se upanje, zaradi katerega smo potovali kot romarji, zdaj spremeni v vnemo in gorečo dejavno ljubezen.
»Po tem pa bom vedel, ali ljubite Gospoda in ljubite mene kot njegovega in svojega služabnika: da ni na svetu brata, ki bi grešil toliko, kolikor je mogoče grešiti, in ki bi, potem ko je videl vaše oči, šel od vas brez vašega usmiljenega odpuščanja, ko je zanj prosil.«
S temi izjemnimi besedami, zapisanimi v znamenitem pismu duhovniku, sveti Frančišek ne le tolaži in svetuje neznanemu bratu, ampak predvsem poudarja temeljni pojem usmiljenja, s katerim sta neizogibno povezana odpuščanje in odpustki.
Prav takšen odlok, znan kot »Asiški odpustek« ali »Porcijunkulski odpustek«, je papež Honorij III. na podlagi izrednega privilegija podelil neposredno svetemu Frančišku za tiste, ki po spovedi in obhajilu 2. avgusta obiščejo starodavno cerkev blizu Assisija, ki je bila zgrajena 800 let prej na »majhnem koščku zemlje« (od tod ime Portiuncula).
Z enakim velikodušnim navdušenjem in veseljem, s katerim je svetnik, ko je videl, da je njegovo prošnjo uslišal Kristusov namestnik, oznanil milost, podeljeno množici, zbrani ob posvetitvi Porcijunkule, njegova svetost, papež Leon XIV., služabnik naše vere in veselja, odreja, da se od 10. januarja 2026 – ki sovpada z zaključkom rednega jubileja – do 10. januarja 2027 razglasi posebno leto svetega Frančiška, v katerem naj vsak kristjan, po zgledu svetnika iz Assisija, postane vzor svetosti življenja in nenehno pričuje za mir.
Da bi dosegli čim bolj popolno uresničitev zastavljenih ciljev, Apostolska penitenciarija na podlagi tega odloka, izdanega v skladu z voljo Svetega očeta, ob letu svetega Frančiška podeljuje popolni odpustek pod običajnimi pogoji (spoved, evharistično obhajilo in molitev po namenih Svetega očeta), ki se lahko uporabi tudi za duše v vicah:
1) Članom:
frančiškanskim družinam prvega, drugega in tretjega reda, redovnim ali posvetnim;
inštitutom posvečenega življenja, družbam apostolskega življenja in javnim ali zasebnim združenjem vernikov, moškim in ženskam, ki sledijo pravilom svetega Frančiška ali se zgledujejo po njegovi duhovnosti ali na kakršenkoli način nadaljujejo njegovo karizmo;
2) Vsem vernikom brez razlike,
tistim, ki so se odpovedali vsem grehom in sodelujejo v letu svetega Frančiška z romanjem v frančiškansko samostansko cerkev ali na kraj češčenja, posvečen svetemu Frančišku ali z njim povezanim iz kakršnegakoli razloga kjerkoli na svetu, kjer pobožno opravljajo jubilejne obrede ali vsaj preživijo primeren čas v pobožnem premišljevanju in molitvah k Bogu, da bi se po zgledu svetega Frančiška v srcih prebudila čustva krščanske ljubezni in iskrena želja po sožitju in miru med narodi; na koncu pa bi molili očenaš, veroizpoved in vzklike k preblaženi Devici Mariji, svetemu Frančišku Asiškemu, sveti Klari in vsem svetnikom frančiškanske družine.
Starejši ljudje, bolniki, tisti, ki zanje skrbijo, in vsi tisti, ki iz resnih razlogov ne morejo zapustiti svojih domov, lahko prav tako pridobijo popolni odpustek, če so oproščeni vseh grehov in imajo trdni namen, da čim prej izpolnijo tri običajne pogoje, če se duhovno združijo z jubilejnimi praznovanji v letu svetega Frančiška in usmiljenemu Bogu darujejo svoje molitve in trpljenje svojega življenja.
Da bi bilo čim lažje pridobiti Božjo milost po pooblastilu ključev Cerkve, ta penitenciarija iskreno prosi vse duhovnike, tako redovne kot svetne, ki imajo ustrezna pooblastila, da se v duhu pripravljenosti, velikodušnosti in usmiljenja ponudijo za obhajanje zakramenta sprave.
Ta odlok velja za leto svetega Frančiška, ne glede na kakršnekoli nasprotne določbe.
Dano v Rimu, na sedežu Apostolske penitenciarije, 10. januarja 2026, na predvečer praznika Gospodovega krsta.
Angelo Card. De Donatis,
kardinal veliki penitenciar
+ Krzysztof Jozef Nykiel,
regens
L. + S.
Prot. št. 03069/2025-1360/25/I
