Monsinjor Strickland in posvečenja: v obrambo »apostolske kontinuitete«

Medtem ko je generalni predstojnik Bratovščine sv. Pija X. (FSSPX) napovedal svojo namero, da bo opravil nova škofovska posvečenja, je monsinjor Joseph Strickland, upokojeni škof Tylerja v Teksasu, analiziral to odločitev. Med zagovarjanjem izročila in ugotavljanjem »stanja nujnosti« škof podaja globoko razmišljanje o preživetju katoliške vere.

Tradicionalistični katoliški svet je v vzponu. Don Davide Pagliarani, generalni predstojnik Bratovščine sv. Pija X., je uradno potrdil, da bo družba, ki jo je ustanovil msgr. Marcel Lefebvre, kmalu opravila posvečenja novih škofov. V tem napetem kontekstu je msgr. Joseph Strickland objavil članek, v katerem analizira legitimnost tega koraka glede na trenutno krizo Cerkve.

Monsinjor Strickland: svobodni glas v nevihti

A kdo sploh je monsinjor Joseph Strickland? Benedikt XVI. ga je leta 2012 imenoval za škofa v Tylerju (Teksas), kmalu pa se je uveljavil kot eden najbolj konservativnih in medijsko odmevnih glasov ameriškega škofovstva. Kot zagovornik »zaklada vere« in redni kritik smernic papeža Frančiška – zlasti glede sinode o sinodalnosti in moralnih vprašanj – je postal vodilna osebnost za številne zmedene vernike.

Ta svoboda izražanja je pripeljala do njegove nenadne odstranitve. Novembra 2023, po apostolski vizitaciji, ga je papež Frančišek uradno razrešil pastirskega vodstva. Čeprav Vatikan ni navedel natančnih razlogov, se to razrešitev splošno razume kot kazen za njegovo javno nasprotovanje ravnanju rimske kurije.

Stanje nujnosti in apostolska kontinuiteta

V svoji analizi položaja FSSPX se škof Strickland ne zadovolji s pravnim komentarjem. Razpravo postavi na področje »apostolske kontinuitete«. Zanj naj napoved generalnega predstojnika FSSPX ne bi smela biti razumljena kot dejanje upora, ampak kot odgovor na duhovno »stanje nujnosti«.

Msgr. Strickland opozarja, da je glavna naloga Cerkve prenos nespremenjene vere. Po mnenju škofa pa sedanja hierarhija s svojimi doktrinarnimi dvoumnostmi ustvarja razkol. Zato naj bi bil namen posvečenj brez rimskega dovoljenja ne ustvariti vzporedno Cerkev, ampak zagotoviti, da se duhovništvo in tradicionalni zakramenti ne izgubijo.

»Cerkev obstaja za zveličanje duš«, poudarja in namiguje, da ko se zdi, da upravna struktura ne izpolnjuje te naloge, postane ohranjanje izročila absolutna prioriteta.

Posredna kritika sedanjega Rima

Stališče škofa Stricklanda je toliko pomembnejše, ker prelat ni član FSSPX-a in v očeh Rima ostaja škof »v polnem občestvu«. S trditvijo, da FSSPX deluje za ohranitev »kontinuitete«, ki jo Rim očitno zanemarja, upokojeni škof iz Tylerja poudarja velik ekleziološki razkol.

Zanj ni toliko pomembno, ali bodo novi škofje »zakoniti« v očeh kanonskega prava, ampak ali bodo pristni varuhi katoliške resnice. Tako poziva vernike, naj razumejo, da je po njegovem mnenju pravi razkol bolj v opustitvi dogem kot v navidezni disciplinski nepravilnosti.

V vse bolj razdrobljeni cerkveni pokrajini glas škofa Stricklanda odmeva kot opozorilo in močna moralna podpora za tiste, ki izročilo obravnavajo kot zadnjo obrambno črto pred sodobno zmedo.

Vir: Pillars of Faith – FSSPX.Actualités

Slika: Pillars of Faith