Po šesti in zadnji sinodalni skupščini ter ustanovitvi »sinodalne konference« je prihodnost Sinodalne poti zdaj določena. Brez odločnega posredovanja Rima bo prišlo do razkola. Ne gre za prihodnji, možni ali celo začeti razkol: ne, gre za čisti in preprosti razkol, za prelom, obarvan s krivo vero proti Božji ustavi Cerkve.
Pogled nazaj na zadnji dve leti
Od novembrskega obiska nemških škofov ad limina leta 2022, so se razprave med Rimom in Nemško škofovsko konferenco (DBK) osredotočale na »Sinodalni svet«, ustanovljen s Sinodalno potjo – strukturo, sestavljeno iz škofov in laikov, ki bi nadzorovala apostolat v Nemčiji – 10. septembra 2022. Ta svet je predmet tekočih razprav, saj je Rim poudaril, da je nemogoče zaupati laikom učiteljsko ali disciplinsko vlogo.
Po srečanju v Rimu leta 2023, je pismo treh kardinalov z dne 16. januarja 2023, naslovljeno na nemški episkopat, opozorilo proti Sinodalnemu svetu in predlagalo nadaljnja srečanja v Rimu. Od prvega srečanja, 26. julija 2023, so potekala še tri srečanja: 22. marca 2024, 28. junija istega leta in, nazadnje, 12. novembra 2025.
V skupni izjavi, objavljeni v sredo, 12. novembra, je bilo navedeno, da se bodoči organ, prej imenovan »Sinodalni svet«, na zahtevo kurije zdaj imenuje »Sinodalna konferenca«. Preučeni so bili pravni status tega organa, njegova sestava, stopnja sodelovanja in glasovalne pravice laikov ter njegove dejanske pristojnosti v odnosu do škofovskih konferenc.
Statut Sinodalne konference
Že 22. novembra pa je sinodalni odbor, odgovoren za izvajanje sklepov Sinodalnih poti, objavil osnutek statuta Sinodalne konference, ki naj bi bil sprejet po odobritvi škofov Nemške škofovske konference (DBK), Centralnega odbora nemških katoličanov (ZdK) in ustreznega dikasterija.
Branje teh statutov človeka šokira. Obseg odgovornosti Sinodalne konference je precejšen. Člen 2 (od 12), ki jih opisuje, je daleč najdaljši. Tu je seznam s komentarjem:
Številka 1 navaja osem nalog. Škofovska konferenca (a) »zavzema stališče do pomembnih dogodkov v državi, družbi in Cerkvi v Nemčiji« – »uradno« stališče, ki predstavlja stališče Cerkve v Nemčiji?
»(b) Razpravlja in sprejema odločitve v smislu »sinodalnih odločevalnih procesov« o pomembnih vprašanjih cerkvenega življenja, katerih pomen gre onkraj škofij.« – torej so iznad škofov. Mi komentiramo, da bi torej naj bile od samega Boga (op. prev.).
»(c) Nenehno spodbuja delo Cerkve v Nemčiji v službi evangelizacije in predlaga ukrepe za poslanstvo skupnosti vernikov.« – dokler gre za spodbujanje … vendar se bo to spodbujanje razširilo tudi na vprašanja, kot je blagoslov istospolnih parov.
«(d) Odloča o prioritetah, zlasti v strateških načrtovalnih procesih in proračunu Združenja nemških škofij (VDD), ter preverja njihovo izvajanje.« – Z drugimi besedami, drži vajeti moči. Spomnimo: odločitve o uporabi sredstev VDD, ki izhajajo iz cerkvenih davkov, so predmet soglasnega glasovanja škofov.
„(e) Ustanovi finančni odbor in izvoli njegove člane. Finančni odbor pripravi razprave Sinodalne konference o finančnih in proračunskih zadevah.“ – Ker so škofje v konferenci v manjšini, bodo proračunske odločitve zdaj izven njihovega nadzora.
„(f) Sinodalna konferenca predlaga kompetentne posameznike, ki ustrezno sodelujejo pri odločanju v škofovskih komisijah Nemške škofovske konference, Svetu Združenja nemških škofij (VDD) in specializiranih komisijah Centralnega odbora nemških katoličanov (ZdK).“ – Vse bo temeljito infiltrirano.
„(g) Da bi zagotovila preglednost, Sinodalna konferenca redno javno poroča o svojih odločitvah, ocenjuje njihovo izvajanje in tako poroča o svojem delu.“ – Poroča, vendar nad njo ni nobenega sodnika.
„(h) Izvoli enega člana v predsedstvo Sinodalne konference.“ – Ker sta dva člana tega predsedstva člana ex officio.
V točki 2 je dodano, da „Sinodalna konferenca uporablja in preizkuša oblike sodelovanja vernikov, zlasti pri pripravi svojih odločitev.“ – Takšna odločitev v zvezi z verniki spada v pristojnost škofa.
V odstavku 3 je dodano, da »Sinodalna konferenca lahko skliče cerkveno skupščino, kot je opredeljeno v končnem dokumentu Škofovske sinode (prim. št. 127)«. – Navedeni sklic nikjer ne omenja sklica, ki vselej sodi v pristojnost cerkvene oblasti.
V odstavku 4 je navedeno, da se lahko Sinodalna konferenca posvetuje z Nemško škofovsko konferenco (DBK), Nemškim svetom cerkva (ZdK) ali sama s seboj, da obravnava določene teme.
Nazadnje, v odstavku 5 je Sinodalna konferenca zadolžena, da prispeva »k okrepitvi sinodalnih struktur in sinodalne kulture na vseh področjih Cerkve« in da spremlja njihov razvoj. – Skratka, da je sinodalno srce nemške Cerkve, poleg tega, da je postala njena glava.
Člani sinodalne konference so po pravici: a) člani Stalnega sveta Nemške škofovske konference (trenutno 27 škofov); b) toliko vernikov, kolikor jih izvoli Centralni odbor nemških katoličanov (ZdK); c) ter enako število drugih vernikov, od katerih sta dva ali trije člani po pravici, ostali pa so izvoljeni s strani Konference.
Zaključimo z izvajanjem odločitev, kot je formulirano v členu 7: »Prejemniki odločitev sinodalne konference so odgovorni za izvajanje odločitev po lastni presoji, v skladu s svojimi postopki in v skladu s svojimi organi.« – Ker so ti prejemniki lahko škofije, morajo škofje poročati skupščini, v kateri imajo večino laiki. Ta člen popolnoma podira Božjo ustavo Cerkve.
6. skupščina Sinodalne poti
6. in zadnja skupščina Sinodalne poti, ki je potekala 29., 30. in 31. januarja 2026, ni prinesla veliko vsebine. Vendar pa je nekaj glasovanj, ki so bila sprejeta, zelo pomembnih. Treba je omeniti, da je kratka odločitev, o kateri bomo poročali, sprožila precejšnjo kontroverzo, vključno z jeznim nasprotovanjem kardinala Reinharda Marxa, ki je bil, ironično, gonilna sila Sinodalne poti.
Tukaj je sporni tekst, ki je bil končno (in s težavo) sprejet 31. januarja:
“1. Sinodalna skupščina poziva [aufruft] škofe, naj odgovore svojih škofij dajo na voljo sinodalnim organom svoje škofije in jim pojasnijo razvoj dogodkov, ki so se zgodili od začetka raziskave.“ Nemški izraz bi lahko prevedli kot: poziva, spodbuja.
“2. Sinodalna skupščina priporoča, da sinodalni organi škofij pregledajo odgovore svoje škofije in v sodelovanju s škofom pripravijo naslednje korake za izvedbo.” Toda kdo je odgovoren? Kdo s kom sodeluje?
»3. Sinodalna skupščina poziva Sinodalno konferenco, naj redno spremlja izvajanje odločitev, sprejetih v okviru Sinodalne poti.«
Mnenja o tej odločitvi so deljena, odvisno od interpretacije, ki ji je dana. Nekateri menijo, da je »poziv« nezadosten, drugi, da je že preveč.
Po odločitvi o začetku Sinodalne poti, sprejeti marca 2019, je bil pripravljen osnutek statuta dogodka. Ta statut so predložili rimskim oblastem, ki so zlasti poudarile, da “je ZdK soglašal s sodelovanjem v Sinodalni poti, »če je zagotovljena odprtost posvetovanja in zavezujoča narava odločitev« (Protokol, št. 3).”
Papeški svet za razlago zakonodajnih besedil, s katerim se je posvetoval kardinal Marc Ouellet, je dodal: »Kako lahko posamezna Cerkev sprejema zavezujoče odločitve, “če obravnavana vprašanja zadevajo vesoljno Cerkev?”« Papeški svet nadalje navaja, da njegovo opažanje potrjuje dejstvo, da je sestava Sinodalne poti v nasprotju z zakonom, zaradi enakosti duhovnikov in laikov.
Ker so se sinodalni akterji počutili resno ogroženi v tej točki, so v končni različici statutov – ki ne bodo predloženI Rimu – spremenili ta odstavek tako, da so odstranili omembo, da ZdK sodeluje v sinodalnem procesu, »če sta zagotovljeni odprtost posvetovanja in zavezujoča narava odločitev« (Protokol, št. 3).
Člen, ki je bil prisiljen izstopiti skozi vrata, se je vrnil skozi okno, ZdK pa se zdaj lahko pohvali, da ima cerkveno upravno moč, ki je vsaj enaka moči DBK. To je zmaga, ki Cerkev v Nemčiji postavlja v objektivno razkolniški položaj.
Statuti Sinodalne konference so bili odobreni s strani ZdK in čakajo na odobritev s strani DBK februarja, na spomladanskem zasedanju nemških škofov.
Potem bo vse odvisno od papeža Leona XIV. in Kurije. Bosta odobrila te statute? V igri je veliko: tako za Cerkev v Nemčiji, ki se lahko še naprej utaplja v razkolu, ali pa prejme blagodejni šok, kot tudi za vesoljno Cerkev, ki lahko vidi, kako se utrjuje kužni vir, ali pa se pomiri z uvedbo ukrepov, ki jo bodo zaščitili.
Viri: DBK/katholisch.de/synodalerweg/FSSPX.Actualités
Slika: © Synodaler Weg / Marko Orlovic
