Na voljo dajemo obvezujočo in zadnjo postno postavo pred koncilom, ki zaradi spremembe zakonodaje kasneje velja kot priporočilo, ne obveza (Zakone vrhovne oblasti, ki jih moremo, sprejmemo, če niso v popolnem protislovju s tradicionalnimi).
Zdržek je obveza ne jesti mesa toplokrvnih živali, post pa je odreči se jedi, enostavno povedano: ne jesti. Predpisani cerkveni post pomeni, do sitega se najesti samo enkrat dnevno, poleg tega pa sta dovoljena do dva manjša obroka, ki skupaj ne bi sestavljala celega obroka. Utegne se pripetiti, da bi verniki na določen dan verniki smejo jesti meso, a se morajo postiti.
Zdržek veže vernike na vse petke v letu. razen v primeru, da bi padel na ta dan kak praznik, ki je zapovedan to je danes praznik 1. reda, saj so zapovedani le še štirje. Na dneve zdržka se sme jesti normalne količine, ne sme pa se jesti mesa. Vseeno je mogoče iz pobožnosti te dni ne jesti mesa, četudi ne bi bili dolžni. Zunaj postnega časa je vernikom (duhovnikom ne) mogoče izjemoma nadomestiti zdržek s spokornim delom usmiljenja, o čemer pa naj se posvetujejo s spovednikom, če je le mogoče. To recimo velja tudi za spregled “hlapčevskega” dela na nedeljo, da se naj vernik posvetuje s spovednikom za spregled. Priporočeni zdržek je na predvečere zapovedanih praznikov in tistih prvega reda, ki so prej bili zapovedani – binkošti, sv. Jožef, Marijino oznanjenje, vnebohod, telovo, sv. Peter in Pavel…
Post veže katoličane na vse postne dni. Obvezen je na samo dva dneva v letu: pod smrtnim grehom, če se ga ne bi držali, je na pepelnično sredo in na véliki petek. Priporočeni post, ki je bil pred tem obvezen, je: na kvatrne srede, petke in sobote (pomladne so po prvi postni nedelji, poletne po binkoštih, jesenske po povišanju sv. križa in zimske po sv. Luciji); na vse postne dni, razen nedelje; na petke in sobote ter na kvatrno sredo sta priporočena zdržek in post obenem; na ne veliko sredo in četrtek se sme jesti meso, post na veliko soboto pa prestane o polnoči.
Poglobljeno zadevo dobite v videu na tej povezavi:
