SPOROČILO OKROŽNEGA PREDSTOJNIKA ZA MESEC APRIL 2026
Razmišljanja o dneh velikega tedna in veliki noči 2026
Spoštovani sobratje duhovniki, spoštovani bratje in sestre v redovništvu, dragi verniki, prijatelji in dobrotniki!
V prihodnjih dneh bomo spet praznovali veliki teden in najsvetejši praznik, veliko noč. Razmislimo malo o nekaterih skrivnostih teh dni in o presvetem Srcu Jezusovem. Naj vedno globlje spoznavamo neskončno ljubezen Kristusa, našega Odrešenika, do vseh nas.
Veliki četrtek in ustanovitev duhovništva
V Lukovem evangeliju beremo: »Prišel sem, da bi vrgel ogenj na zemljo, in kako si želim, da bi se že razplamtel!« (Lk 12,49). Tako je rekel Jezus. Kristus je duhovniku zaupal skrb, da ohranja in prenaša Božji ogenj ljubezni; da bi ga usposobil za to veliko poslanstvo, mu bolj kot komurkoli drugemu odpira zaklade svoje neizčrpne ljubezni. Z njim se najtesneje združi, tako da mu podeli delež v svojem večnem duhovništvu. Duhovnik je skupaj z Jezusom Kristusom, večnim Velikim Duhovnikom, sam žrtev in daritev za zveličanje. Iz te posebne zveze s Kristusom izhajajo vsa dejanja duhovnika z neprimerljivim dostojanstvom. Ta dragoceni dar Kristusa, katoliško duhovništvo, in resnična obnova tega katoliškega duhovništva – to je tudi glavna naloga naše Duhovniške bratovščine. Tega se moramo nenehno zavedati.
Kristusovo trpljenje – odrešilna, trpeča ljubezen
Simbol Jezusovega Srca je povzetek celotne katoliške vere: Troedini Bog ljubezni, Božje učlovečenje, skrivnost greha, zveličanje po Kristusovi daritvi na križu, odprto Kristusovo Srce za nas ljudi, klic k žrtvovanju in ljubezni. Jezusovo Srce je srce, polno trpljenja, srce, polno moči, in srce, polno ljubezni! Neskončna ljubezen do nas, ljudi, je Odrešenika pripeljala do trpljenja. Njegova ljubezen je darovanjska ljubezen, odrešilna ljubezen, trpeča ljubezen. Kako globoko trpi naš Zveličar zaradi tolikšnega pomanjkanja ljubezni, ki se danes kaže v odpadništvu brez primere.
Tudi v naših nekoč tako katoliških državah je katoliška vera že dolgo resno ogrožena. Ljubezen do Jezusovega Srca se je popolnoma ohladila. Čeprav se nekaj praznikov še vedno na zunaj praznuje, je oddaljenost od katoliške vere na splošno postala zelo velika. Pomislimo le na naše sodelavce, sosede in morda celo na nekatere v naših lastnih družinah. To vidimo zlasti v odnosu ljudi do najsvetejšega oltarnega Zakramenta in do zakramenta zakona. Kar je bilo sveto za mnoge naše prednike, danes mnogi krščeni obravnavajo z ravnodušnostjo: na primer katekizem, nedeljsko mašo, zakramente itd. Ljubezen do Boga je povsod ugasnila. Ohladila se je; to opazimo zlasti ob veliki noči. Življenje je dobilo svoj red in svoje zakone od Boga Stvarnika, toda ko gremo proti naravnemu redu, moramo nositi posledice. Ko gremo proti zakonom človeškega življenja, na primer s škodovanjem svojemu zdravju, moramo nositi posledice. Ko grešimo proti nebeškim zakonom, moramo nositi posledice.
Beseda, ki je vedno aktualna
Pri preroku Izaiju najdemo Božjo besedo: »Če ne verujete, ne boste obstali.« (Izaija 7,9). Takrat, v 8. stoletju pr. Kr. je Jeruzalem ogrožala vojna. Prerok Izaija je moral spodbuditi izraelsko ljudstvo, naj veruje v Boga. Izaiju je bilo dovoljeno obljubiti, da bo ta stiska premagana z živo in dejavno vero. »Če ne verujete, ne boste obstali,« je bilo tudi opozorilo: če ne verujete v Boga, če ne verujete iskreno z vsem svojim življenjem, potem boste propadli. Ta beseda je vedno aktualna, tudi za nas danes: če ne živimo svoje vere iskreno, če si ne prizadevamo biti zvesti Božjim zapovedim in Cerkvi, družba nima prihodnosti. Seveda se v družbi odvijajo številna človeška prizadevanja, npr. na področju odnosov, v gospodarski sferi itd. Toda tisto, kar ni zgrajeno na veri v Boga, nima trajne vrednosti za večno življenje. Tisto, kar pa zgradimo na veri, blagoslovi Gospod; to traja in rodi sadove za večnost.
Veliki petek – najvišja ljubezen
Evangelij maše Srca Jezusovega nas vsak petek Srca Jezusovega vodi nazaj k velikemu petku, k Jezusovi smrti na križu. To so ure, ko se njegovi sovražniki smejejo in slavijo; svoje delo so dokončali. Tisti, ki jim je bil trn v peti, ki ga niso več hoteli videti ne slišati, je bil odstranjen. A majhna skupina vernikov pod križem to vidi drugače. Nasprotje ljubezni do sebe je ljubezen do Boga, kot pravi Avguštin. Drama na križu ni le drama hudobije, trpljenja in smrti. Je veliko bolj drama ljubezni, najvišje ljubezni, ki obstaja: ljubezni Jezusovega Srca. Jezusovo Srce na križu nam razkriva bistvo ljubezni. Ko gledamo križ, prepoznavamo različne razsežnosti Kristusove ljubezni: Njegova ljubezen je ljubezen, ki se za nas daruje do konca. Je ljubezen, ki dopušča, da jo ranijo in poškodujejo, ki trpi. Ta sebe žrtvujoča in trpeča ljubezen je hkrati močna: Njegova ljubezen nas odreši. Premaga greh, smrt in sile teme. Še več: Kristusovo Srce je zdaj odprto za vse čase. Vrata Božje ljubezni so odprta za vse, ki iščejo pravega Boga in želijo vstopiti v Božjo ljubezen. Po teh različnih razsežnostih ljubezni nam Jezusovo Srce razkriva bistvo ljubezni. Dogodki velikega petka in Jezusovo Srce nas soočajo z vprašanjem o stanju naše lastne ljubezni. Kakšna ljubezen prevladuje v naših srcih? Včasih nas muči ljubezen do sebe. Včasih nam Božja ljubezen prinaša radost.
Vabilo vsem nam
Med velikim tednom nas Kristus vabi, da se pri njegovem Srcu in z njegovim Srcem naučimo prave ljubezni – tiste prave ljubezni, ki zna dajati in podarjati, tudi ko se moramo za to pogosto premagati. Jezusovo Srce nam pomaga ljubiti: da bomo sposobni zavezanosti in darovanja sebe v zakonu, do svojih sozakoncev in do vseh v vsakdanjem življenju, kjer je potrebno odpuščanje, kjer je težko. S Kristusovo pomočjo lahko hodimo po poti ljubezni. Bolj ko gledamo v Kristusovo Srce, bolj nas Kristusovo Srce preoblikuje po svetih zakramentih, bliže lahko pridemo Bogu in bolj lahko prispevamo k premagovanju sebičnosti in zla v svetu in v našem okolju. Vendar obstaja le en način, da to dosežemo: preoblikovanje se mora najprej zgoditi v naših lastnih srcih.
Kot pravi zvonovi zmage nam velikonočni zvonovi oznanjajo Kristusovo vstajenje. Če bomo po velikonočni vigiliji lahko izvedli slovesno vstajenjsko procesijo, bomo v globini svojih src ponovno občutili velikonočno veselje – veselje Kristusove končne zmage. Naj neskončna ljubezen Jezusovega Srca resnično spremeni naša srca!
Naj nas Kraljica nebeška, o kateri z radostjo pojemo v tem velikonočnem času, nauči, kako darovati svoja srca presvetemu Srcu Jezusovemu, naj nas nauči resnične pobožnosti in nam pomaga, da bomo odrešeni, ljubeči ljudje.
Vsem vam želim milostno, najsvetejšo veliko noč!
S svojim duhovniškim blagoslovom,
p. Johannes Regele
Jaidhof, 1. aprila 2026
Slika: Župnijska cerkev v Radenčah/Radenthein na Koroškem
