Edinost Cerkve temelji predvsem na veri, ne pa na pokorščini. Obratno razumevanje teh načel pomeni, da se papeška avtoriteta spremeni v tiranijo. Sledi članek patra Jeana-Michela Gleizeja iz FSSPX.
Od objave škofovskih posvečenj 2. februarja letos, p. de Blignières ponavadi napada Bratovščino sv. Pija X.[1] Po njegovem mnenju bodo škofovska posvečenja, predvidena za 1. julij, razkolniška in kot takšna podvržena izobčenju latae sententiae. Vendar v resnici niso, saj predstavljajo izjemen ukrep, katerega se je legitimno poslužiti zaradi stanja nujnosti, ki je preveč očitno, da bi zahtevalo formalni dokaz. Prav tako je preveč očitno, da bi dopuščalo možnost dokazovanja njegovega neobstoja.
Na kakšen način torej p. de Blignières pride do zaključka o razkolu?
Na voljo mu ostajata dve strategiji. Prva je v omalovaževanju stanja nujnosti, s čimer sklepa, da se to ne razteza tako daleč, da bi upravičevalo takšen izjemen ukrep, kot so škofovska posvečenja. Druga strategija je v sklicevanju na Božji zakon na podlagi kanonskih določb. Tudi če bi stanje nujnosti zahtevalo omenjeni izjemni ukrep, bi ta kljub temu ostal popolnoma nezakonit in zato nemogoč, saj bi bilo posvečenje škofov proti volji papeža v nasprotju z Božjim zakonom.
Prvo strategijo – ki pridiga spreobrnjenim – uporablja pater de Blignières v kolumnah tiste udobne in pomirjujoče revije, ki je od takrat postala Famille chrétienne. Druga strategija, ki skuša vzpostaviti stik s tistimi »Ecclesia-deisti«, ki morda še vedno oklevajo, je v reviji Sedes Sapientiae prikazati celoten nabor virov, ki izhajajo iz kanonskega prava in teologije v slogu Drugega vatikanskega koncila. Nesmiselnost teh virov smo že drugod dokazali.[2]
Osredotočimo se tukaj izključno na osrednjo idejo intervjuja, objavljenega v Famille chrétienne: njegovemu avtorju prinaša največjo sramoto. Kako lahko obtožuje Bratovščino sv. Pija X., da se »sploh ne zanima več za edinost Cerkve«? Prava edinost Cerkve temelji predvsem na veri, kakor uči papež Pij XI. v svoji okrožnici Mortalium animos: »Ker ljubezen temelji na popolni in iskreni veri, morajo biti Kristusovi učenci združeni predvsem z vezjo ene vere.« Glavna vez: to je vez, ki sama leži na samem temelju edinosti vladanja.
Toda kaj počne papež Leon XIV. s tem ekumenizmom in medverskim dialogom, ki vse bolj zamegljujeta, do te mere, da oslabita to glavno vez edinosti Cerkve? Kaj so počeli vsi njegovi predhodniki, vse od Drugega vatikanskega koncila naprej? V resnici so ločili katoličane od Cerkve pod pretvezo, da bi ugajali tistim, ki so od nje ločeni. Zanje je treba uporabiti prav besede papeža Leona XIII., ki je v apostolskem pismu Testem benevolentiae obsodil verski indiferentizem: »Naj bo daleč od misli vsakogar, da bi iz kakršnegakoli razloga odpravil katerikoli izročeni nauk. Takšna politika bi raje vodila k ločevanju katoličanov od Cerkve kot pa k privabljanju tistih, ki se ločijo. «
S tem, da so molčali ali zmanjševali pomen tistih točk nauka, ki ločujejo katoličane od nekatoličanov, ker so se hoteli odpreti svetu, kakršen se je razvil po letu 1789, so si vsi ti papeži, od Pavla VI. do Leona XIV., prislužili ta očitek, ki ga je neupravičeno uperil proti Bratovščini sv. Pija X. pater de Blignières. Ne, ni Bratovščina, ampak so Leon XIV. in njegovi predhodniki od Drugega vatikanskega koncila naprej tisti, za katere se zdi, da se »sploh več ne zmenijo za edinost Cerkve«.
V resnici se Bratovščina sv. Pija X. bolj kot kdorkoli drug močno zavzema za edinost Cerkve, zlasti v času, ko postajajo najosnovnejše resnice katoliške vere katoličanom vse bolj neznane, saj so jih najvišje cerkvene oblasti, papež in večina škofov, skrile »pod koruzni klas«. In nismo edini, ki to opažamo; tu je tudi škof Schneider, čigar glas se vse bolj sliši kot odmev stališča, ki ga je v svojem času zavzel nadškof Lefebvre. Kaj mu bo odgovoril pater de Blignières? Ali naj opazke pomožnega škofa Astane, podobne tistim, ki jih trenutno izraža Bratovščina sv. Pija X., obravnavamo kot »nerazumno pretiravanje s kritikami«, ki jih je nekoč nadškof Lefebvre naslovil proti koncilu in liturgični reformi? Gotovo ne. In, odkrito rečeno, prav pater de Blignières neupravičeno bremeni Bratovščino s tem, da zmanjšuje pomen dejanskega stanja nujnosti.
Po mnenju dobrega patra se je Bratovščina domnevno »postopoma ustalila v vse bolj radikalni prostovoljni ločitvi«. Toda ločitev od koga in od česa? … Gotovo ne ločitev od edinosti Cerkve, ampak ločitev od zmot, ki to edinost spodkopavajo. Utemeljena ločitev od usmeritev, ki so jih sprejeli cerkveni dostojanstveniki, nikakor ni enakovredna ločitvi od Cerkve. To potrjujejo vsi teologi. »Razkol,« navaja Dictionnaire de théologie catholique, ki povzema njihovo skupno mišljenje [3], »je nezakonita ločitev [poudarek v izvirniku] od edinosti Cerkve«, saj »bi lahko obstajala zakonita ločitev, na primer če bi nekdo zavrnil pokorščino papežu, ker bi ta ukazal nekaj zlega ali neprimernega. … Tak primer bi pomenil ločitev od edinosti, ki je zgolj zunanja in domnevna“, z drugimi besedami, ločitev, ki je navidezna, a ne resnična.
Zato se razumevanje cerkvene edinosti patra de Blignièresa razkriva v vsej svoji zmotnosti: to ni več edinost vere, ampak psevdo-edinost, utemeljena na absolutni pokorščini papežu. Zaradi vztrajanja pri nujnosti te pokorščine se začne prezirati izjemno resnost vseh tistih dejanj in pobud, ki vse bolj šokirajo člane Cerkve tako v zadevah vere kot morale. Vera je s tem potisnjena na drugotno mesto glede na pokorščino; in s tem je tudi Božja avtoriteta podrejena avtoriteti cerkvenih dostojanstvenikov. Kot da papež ne bi bil več tisto, kar bi moral biti – ne več Kristusov namestnik, zadolžen za razglašanje edine Besede edine Resnice –, ampak človek, obdarjen z najbolj absolutno avtoriteto, da vsiljuje vsako muho svoje osebne teologije. Z enostavnimi besedami: pravi tiran.
S tem, da obtožuje Bratovščino, da se ne zmeni več za edinost Cerkve, kot si jo je on zamisli, pater de Blignières spodbuja to tiranijo.
1 Članek z naslovom: »Ali je hierarhična skupnost škofov zadeva Božjega prava?«, objavljen v številki 174 (december 2025) revije »Sedes Sapientiae« in objavljen na spletni strani revije 4. februarja 2026. »Intervju«, objavljen na spletni strani Famille Chrétienne 13. februarja 2026. Članek z naslovom: »Posvečenja duhovniške Bratovščine sv. Pija X.: uzurpacija jurisdikcije«, objavljen na spletni strani »Sedes Sapientiae« 21. februarja 2026 in ponovno objavljen na spletni strani Claves Bratovščine sv. Petra.
2 Glej zlasti številko Courrier de Rome iz junija 2025.
3 Članek »Schisme« [Razkol] v Dictionnaire de théologie catholique, zvezek XIV, del 1, Letouzey et Ané, 1939, stolpec 1302.
Viri: La Porte Latine – FSSPX Actualités
Slika: Fotograf AC (Academia Christiana), vir Wikimedia Commons, licenca CC BY 2.0
