Deset let po objavi apostolske spodbude Amoris Laetitia je papež Leon XIV. pravkar napovedal sklic izrednega srečanja v Rimu oktobra 2026, na katerem se bodo zbrali predsedniki škofovskih konferenc z vsega sveta, da bi razpravljali o temi družine. Skozi tedne je postalo jasno, da se je novi pontifikat lotil bistva zadeve. Ali bolje rečeno, tem, ki vznemirjajo Cerkev. Zadnji dogodek doslej je napoved – 19. marca 2026 – izrednega srečanja na visoki ravni, ki namerno gre po stopinjah Amoris Laetitia.
To je napoved, ki vzbuja toliko upanja kolikor vprašanj: saj je od leta 2016 razlaga 8. poglavja poziva pokojnega papeža Frančiška, ki se nanaša na dostop do zakramentov za razvezane osebe, ki živijo v novi zvezi, predmet živahnih razprav, ki včasih ustvarjajo mozaik protislovnih pastoralnih praks glede na škofijo.
Poziv na vrhu
Papež zato očitno želi ponovno prevzeti nadzor nad zadevo, ki je globoko razdelila škofovstvo in vernike. V nasprotju z nedavnimi sinodalnimi procesi, za katere je značilna široka posvetna udeležba, je to srečanje oktobra 2026 izključno cerkveno.
Nemški mediji – katholisch.de –, ki jih težko obtožimo tradicionalizma, so poleg tega, ne brez kritike, opozorili, da bo to »srečanje o družinah brez družin«, s čimer so poudarili institucionalni in doktrinarni značaj, ki ga želi novi rimski papež.
Kontinuiteta, popravek ali premagovanje?
Izziv tega rimskega vrha leži v usmeritvi, ki jo namerava papež Leon XIV. dati Cerkvi in o kateri sedanji Petrov naslednik še ni podal nobenih predlogov, najbrž namerno. Danes se zdi, da se pojavljajo tri poti.
Prva bi bila pot čiste kontinuitete. V tej hipotezi bi sveti oče potrdil pristop svojega predhodnika in si prizadeval zgolj za uskladitev izvajanja pastoralne oskrbe, ne da bi se dotaknil izvirnega besedila: kar bi pomenilo veliko razočaranje za tiste, ki so upali na vrnitev h katoliški pravovernosti v moralnih zadevah. Vendar pa slovesni ton papeškega sporočila z 19. marca nakazuje širše ambicije.
Druga pot, ki jo pričakujejo tisti, ki so naklonjeni tradicionalnemu nauku katoliške morale, je pot popravka. Ne bi šlo za zavrnitev besedila, ampak za zagotovitev potrebnih pojasnil, da se ponovno potrdi nerazvezljivost zakonske zveze v skladu z izročilom Cerkve in naukom, ki ga je papež Janez Pavel II. ponovil v Familiaris Consortio, dokumentu, ki ga je sveti oče navedel tudi v svojem sporočilu. Toda Petrovemu nasledniku se ponuja še ena možnost.
Ker obstaja tretja pot »premagovanja«, ki se zdi, da ustreza temu, kar lahko sklepamo o novem rimskem papežu. Leon XIV. bi tako lahko predlagal novo sintezo, ki bi ob ohranitvi duha usmiljenja, dragega njegovemu predhodniku, to umestila v strožji pravni in teološki okvir ter se izognila odstopanjem moralnega subjektivizma.
Preudarno čakanje
Ali bo ta tretja pot – če bo prihodnost potrdila to hipotezo – omogočila konec »polarizacij« v Cerkvi, ki jih je pogosto obžaloval papež Leon XIV., s ponovno uveljavitvijo prvenstva krščanskega nauka? Ali pa bo le odpravila razdelitve, ki jih je povzročil doktrinarni in moralni relativizem, ki je postal ena od značilnosti pokoncilskega obdobja?
V vsakem primeru je to oktobrsko srečanje zgodovinska priložnost, ki je ne gre zamuditi, za obnovo edinosti vere in prakse v Cerkvi, za kar bomo zagotovo molili.
Viri: Salle de presse du Saint-Siège/katholisch.de – FSSPX.Actualités
Slika: ID 389009907 © Marco Iacobucci | Dreamstime.com
