Madžari so 12. aprila 2026 zaprli poglavje šestnajstih let vladavine Viktorja Orbána. Parlamentarne volitve so prinesle odmeven poraz stranki Fidesz, v korist desnosredinskega disidenta Pétra Magyara, ki je znal izkoristiti pomanjkljivosti, katere je opazil pri svojem predhodniku. Kakšen bo vpliv te spremembe na krhko vez med katoliško Cerkvijo in madžarsko državo?
Da bi ocenili posledice te zmage za odnose med katoliško Cerkvijo in madžarsko državo, je treba spomniti na kontekst. Madžarska, celinska država z 9,5 milijona prebivalcev v središču Evrope, ima po popisu iz leta 2022 približno 29 % katoličanov — številka, ki je očitno podcenjena, saj 40 % prebivalcev ni navedlo verske pripadnosti, vendar so zelo verjetno povezani s katolištvom.
Poleg tega je popis leta 2001 beležil 67,5 % katoličanov. Toda, tako kot v drugih srednjeevropskih državah, tudi tam verska praksa precej hitro upada, duhovniški poklici pa postajajo redki.
Pod Fideszom Viktorja Orbána so vezi med državo in Cerkvijo dobile doslej neznane razsežnosti: financiranje obnove verskih stavb, prenos upravljanja javnih ustanov na Cerkev, podpora preganjanim kristjanom v tujini preko agencije Hungary Helps ter diplomatsko približevanje Svetemu sedežu – ki je dvakrat sprejel papeža Frančiška na obisku (2021 in 2023).
Ti tesni odnosi so se nadaljevali tudi v času pontifikata Leona XIV. Vzporedno je vlada v ustavo zapisala opredelitev zakonske zveze kot zveze med moškim in žensko, prepovedala LGBT vsebine za mladoletnike in zaprla vrata »študijam spola« na univerzah.
Previden episkopat med kampanjo
Ob naraščajočih volilnih napetostih, je madžarska škofovska konferenca vztrajala pri ohranjanju nevtralnosti, obžalovala grobost javne razprave in poudarila, da Cerkev ni politična organizacija. Kljub temu je bilo nekatere duhovnike in škofe mogoče opaziti na zborovanjih Fidesza, kar razkriva globoko povezanost med Cerkvijo in prej vladajočo stranko.
Novi predsednik vlade, vzgojen v katoliškem duhu
Péter Magyar, iz premožne in konservativne družine v Budimpešti, se je izobraževal v katoliških ustanovah: na gimnaziji, ki jo vodijo pijaristi, nato pa na pravni fakulteti Katoliške univerze Pázmány Péter. Čeprav ga ne štejejo za prakticirajočega katoličana, nekatera dejanja nakazujejo določeno notranjo duhovnost. Tako se je na primer aprila 2025 udeležil pogreba papeža Frančiška.
Nekaj tednov pozneje se je odpravil na desetdnevno peš romanje od bazilike sv. Štefana v Budimpešti do Romunije — potovanje z izrazito romarskim značajem, čeprav je bilo uradno politične narave. Med kampanjo je nosil zapestnico z majhnim lesenim križem. Njegovo geslo »Ne bojte se!« je odmevalo klic sv. Janeza Pavla II. in evangeljski poziv iz Mateja 14,27.
Toda zdi se, da je Orbánovo obdobje končano, program novega predsednika vlade pa napoveduje nov okvir: katolištvo in protestantizem ne bosta več »podrejena« državi, temveč »enakovredna partnerja«, ob »medsebojnem spoštovanju« pristojnosti. Obstoječi mehanizmi financiranja, kot je možnost namenitve 1 % dohodnine verski skupnosti, naj bi ostali v veljavi.
Ostaja več neznank. Péter Magyar, katerega nastop funkcije je predviden najpozneje do 12. maja, bo moral hitro razjasniti svoja stališča glede občutljivih etičnih vprašanj. Njegovo volilno telo je izjemno raznoliko — od marksistov do prakticirajočih konservativnih katoličanov — kar bo izvajanje oblasti naredilo še posebej zahtevno.
To še posebej velja, ker je Evropska unija pravkar obsodila enega ključnih zakonov Orbánove politike, namenjenega zaščiti mladoletnikov pred LGBT propagando in ideologijo spola, ter Madžarski zagrozila z visokimi kaznimi, če zakon ne bo umaknjen. Sodišče EU je skrbno objavilo svojo odločitev šele po volitvah, da bi se izognilo posredni podpori Orbánu zaradi ogorčenja Madžarov nad tem očitnim vmešavanjem. Odziv Pétra Magyarja na to odločitev bo zelo poveden.
Poleg tega se kardinal Péter Erdő, nadškof Esztergoma-Budimpešte od leta 2002, približuje svojemu 75. rojstnemu dnevu, njegovo zdravje pa je krhko, kar pomeni, da madžarsko Cerkev čaka morebiten prehod prav v trenutku, ko se mora prilagoditi novi politični dobi.
Viri: National Catholic Register / The Pillar – FSSPX.Actualités
Slika: Norbert Bánhalmi, CC BY-SA 4.0, prek Wikimedia Commons
