Angleško govoreči kanonist iz Shaftesburyja ni okleval objaviti »kanonične, teološke in pastoralne obrambe pred napovedanim izobčenjem Duhovniške bratovščine sv. Pija X.«
Po poročanju portala kath.net z dne 29. aprila 2026 bo Vatikan po škofovskih posvečenjih, predvidenih za 1. julij v Écônu v Švici, Duhovniško bratovščino sv. Pija X. razglasil za izobčeno in razkolniško. Nemško govoreča spletna stran navaja besede italijanskega novinarja Nica Spuntonija, ki je ameriški poznavalki Vatikana Diane Montagna dejal:
»Dobro obveščeni viri so mi potrdili, da se Dikasterij za nauk vere že pripravlja na razkol po novih škofovskih posvečenjih.«
Po istih virih Nico Spuntoni trdi, da dikasterij pod vodstvom kardinala Víctorja Manuela Fernándeza razmišlja o tem, da bi ponudil »pastoralno podporo članom duhovščine, ki pripadajo Bratovščini in po novem prelomu z Rimom ne bi želeli ostati v njej«.
To spominja na nekdanjo Papeško komisijo Ecclesia Dei, ustanovljeno za sprejem duhovnikov, ki leta 1988 niso želeli slediti škofovskim posvečenjem v Écônu. Komisija je bila leta 2009 vključena v Kongregacijo za nauk vere, leta 2019 pa dokončno ukinjena.
Glede možnosti takšnega izobčenja je koristno spomniti na mnenje španskega kanonista p. Jaimeja Mercanta Simója, ki je 21. februarja izjavil, da zaradi škofovskih posvečenj v Écônu ne bo »ne razkola ne greha«. V istem duhu je ameriška spletna stran Rorate Cæli 6. maja objavila mnenje kanonista iz Shaftesburyja, ki zaradi nemirnih časov razumljivo želi ostati anonimen. Ta angleško govoreči kanonist ni okleval objaviti »kanonične, teološke in pastoralne obrambe pred predvidenim izobčenjem Duhovniške bratovščine sv. Pija X.«
Po njegovem mnenju bi bilo takšno izobčenje, »če bi bilo izrečeno, ne le kanonično neutemeljeno, ampak tudi teološko nedosledno in pastoralno neprimerno. Na podlagi pravnega izročila Cerkve, zgodovinskih precedensov in pastoralnih načel, na katera so se sklicevali zadnji papeži, je mogoče trditi, da bi bilo predvideno izobčenje samovoljno, nedosledno in škodljivo za edinost ter poslanstvo Katoliške Cerkve.«
Kanonist nadaljuje:
»Bratovščina že vrsto let išče dogovorjeno ureditev in rešitev vprašanja škofovskega nasledstva. Očitna nezmožnost Vatikana, da bi dosegel sporazum z Bratovščino, medtem ko izkazuje dobrodošlico skupinam, ki so doktrinalno mnogo bolj nepravoverne, razkriva zaskrbljujoča dvojna merila. To spodkopava verodostojnost rimske disciplinske oblasti in pošilja škodljivo sporočilo vernikom, navezanim na cerkveno izročilo.«
Po mnenju kanonista bi takšno izobčenje pomenilo trojni neuspeh:
»1. Kanonično gledano stanje nujnosti, odsotnost razkolniškega namena in stroga razlaga prava govorijo proti takšni kazni.
- Teološko gledano različno obravnavanje katoličanov, zvestih nauku, in nepravovernih katoličanov razkriva ekleziološko nedoslednost.
- S pastoralnega vidika bi takšna kazen žive in cvetoče skupnosti potisnila v neupravičeno obrobnost, čeprav obstajajo mirne rešitve.«
Nato poziva k mirni rešitvi:
»Duhovniška bratovščina sv. Pija X. že leta opozarja, da Cerkev preživlja krizo vere, bogoslužja in celo svoje identitete. Odziv Svetega sedeža na načrtovana škofovska posvečenja utegne to diagnozo samo potrditi: kadar so tisti, ki branijo izročilo, obravnavani kot nasprotniki, tisti, ki mu nasprotujejo, pa kot partnerji, to pomeni, da je nered prevladal. Rešitev ni kladivo cerkvenega prava, temveč iztegnjena roka dialoga, usmiljenja in resnično pastoralne uporabe kanonskega prava, ki ga Cerkev ohranja v dobro vseh svojih vernikov.«
Viri: kath.net, Rorate Cæli – DICI št. 468, maj 2026
Slika: Independent Photo Agency Srl / Alamy
