Gorčično zrno

Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo? Takšno je kot gorčično zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji.

Mr 4; 30, 31

Vidko, najmlajši izmed treh otrok rojenih očetu Vidu Podržaju, dolgoletnemu ravnatelju šole na Ponikvi pri Žalcu, ter materi Štefaniji, prav tako učiteljici, je bil rojen 8. marca 1959 v Celju. Navkljub komunistični vzgoji je v najstniških letih začutil močan Božji klic, kateremu se je pri devetnajstih letih odzval s prejemom zakramenta sv. krsta.

Po prvem vpisu na študij teologije 1980 ter nekoliko kasneje tudi krajši karieri v šolstvu, se je leta 1990 znova vpisal na Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani ter vstopil v bogoslovje. Po uspešno zaključenem študiju je bil 29. junija 1994 posvečen v mašnika, nato pa dve leti služil kot kaplan; najprej eno leto v župniji Logatec in nato še eno leto v župniji Železniki. Leta 1996 je prevzel župnikovanje v župniji Draga na Dolenjskem, s farno cerkvijo Marijinega obiskanja.

Kdor je iz resnice, posluša moj glas

Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, … Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni.

Jn 6; 44, 45

Čeprav je gospod Vidko Podržaj že v času študija slutil, da vse zadeve v Katoliški Cerkvi niso na pravem mestu, pa je šele kasneje postopoma prišel do seznanjenja s t.i. zablodami modernizma ter liturgičnimi spremembami uvedenimi po 2. vatikanskem koncilu. Zvest tradicionalnemu izročilu in pravemu nauku Cerkve, je kot župnik v Dragi v cerkev vrnil obhajilne mize, “Cranmerjevo” mizo umaknil v zakristijo, na veliki oltar namestil relikvije, sv. mašo pa začel maševati na glavnem oltarju. Prav tako je namesto obhajila stoje in na roke vpeljal obvezen prejem obhajila kleče in na jezik, kar ga je kmalu spravilo v navzkrižje z nadškofijo.

Po konservativnem laiku je župnik Podržaj prišel v stik z deli tradicionalnega duhovnika Paula Trincharda, iz ZDA, katerega je tudi kontaktiral ter se na njegovo povabilo leta 2000 za 14 dni odpravil v Phoenix, v Arizoni v ZDA, kjer se je udeležil predavanj v tradicionalni župniji patra Francisa L. LeBlanca, ki je služboval pod okriljem ameriškega okrožja Duhovniške bratovščine sv. Pija X. (FSSPX).

Pater LeBlanc mu je svetoval, naj se po vrnitvi v Evropo napoti k škofu Bernardu Fellayu, takratnemu generalnemu predstojniku FSSPX, s katerim se je mašnik Podržaj sestal v Ecônu, v Švici v noči s 5. na 6. december, A.D. 2000. Škof Fellay ga je povezal s patrom Franzem Schmidbergerjem, tedanjim predstojnikom Bratovščine v Avstriji, ki ga je g. Podržaj obiskal v Jaidhofu, kasneje pa se je še nekajkrat, ko se je skupaj z nekaterimi konzervativnimi laiki iz svoje župnije udeležil njegovih predavanj. G. Podržaj je tako bolj in bolj umeval težo trenutnega položaja v Cerkvi ter spoznaval nevarnost za svoje zveličanje in za zveličanje njemu zaupanih ovčic.

Stojte trdno in se držite izročil

Kar pa zadeva prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa in našo združitev z njim, vas prosimo, bratje…

(2 Tes 2; 1)

Naj vas nihče ne vara na kakršen koli način. Kajti prej mora priti odpad in se razodeti človek nepostavnosti, sin pogube.

(2 Tes 2; 3)

Z vsakovrstnim krivičnim zapeljevanjem se bo predstavljal tistim, ki gredo v pogubo, ker niso sprejeli ljubezni do resnice, da bi bili rešeni. Zato jim Bog pošilja delovanje blodnjave, da verjamejo láži: tako bodo obsojeni vsi, ki niso verjeli resnici, temveč so pritrjevali krivičnosti.

(2 Tes 2; 10-12)

Mi pa se moramo zmeraj zahvaljevati Bogu za vas, od Gospoda ljubljeni bratje, ker vas je Bog izvolil, da s posvečenjem Duha in z vero v resnico postanete prvina odrešenja.

(2 Tes 2; 13)

Zato, bratje, stojte trdno in se držite izročil, o katerih vas je poučila bodisi naša beseda bodisi naše pismo.

(2 Tes 2; 15)

Po povabilu patra Schmidbergerja g. Podržaju, naj se pridruži FSSPX, je sledilo nekaj mesečno obdobje razločevanja Božje volje in notranje razdvojenosti vpričo razpotja na katerem se je znašel. Dobro se je namreč zavedal cerkveno-pravnih posledic, ki čakajo duhovnike, ki se odločijo za tovrsten korak. Tiste noči v Ecônu, decembra 2000, mu je škof Fellay med drugim povedal, da so bili nekateri duhovniki suspendirani že zaradi tega, ker so njihovi škofje izvedeli, da so se z njim sestali.

Zvest Bogu in Materi Božji, je župnik Podržaj prosil za znamenje, ki bi mu potrdilo, da je vstop v FSSPX zares Božja in s tem tudi Marijina volja. To znamenje je hitro in na presunljiv način prejel, a da bi se v težki zadevi popolnoma prepričal, je prosil še za drugo znamenje. Tudi tega je prejel, zato se je odločil, da bo stopil pod okrilje Bratovščine.

V pismu z dne 30. julija 2001 je tedanjemu nadškofu Francu Rodetu sporočil svojo namero po pridružitvi Bratovščini ter 21. avgusta 2001 odpotoval v Celovec. Potem je za približno en teden odpotoval v Menzingen k škofu Fellayu, od koder je pot nadaljeval v Wynono v Minnesoti v ZDA, na izobraževanje v Bogoslovno semenišče sv. Tomaža Akvinskega (FSSPX), kjer je preživel eno akademsko leto. V Wynoni se je g. Podržaj izobrazil v tradicionalni teologiji in se naučil maševati po tradicionalnem mašnem obredu iz Rimskega misala Janeza XXIII.

Po vzoru ustanovitelja FSSPX, nadškofa Marcela Lefebvra, je kot razlog za svojo odločitev v pismu nadškofu Rodetu navedel kan. 1323 Zakonika cerkvenega prava, 4. paragraf, ki pravi, da kazen ne zadene tistega, ki je kršil zakon ali ukaz, „če je ravnal prisiljen zaradi velikega strahu, čeprav le relativnega ali v sili ali veliki stiski, vendar samo, če dejanje ni samo po sebi zlo ali se ne sprevrže v duhovno škodo” ter 7. paragraf, ki se glasi „če je brez krivde menil, da obstaja katera od okoliščin, ki jih omenjata št. 4 in 5”.

Vpričo očitni nenaklonjenosti ljubljanske nadškofije katoliškemu izročilu je kmalu za tem, 29. avgusta 2001, po pričakovanjih prejel opomin s strani nadškofa Rodeta. Slednji ga je opozoril, da bo v primeru, da do 30. novembra 2001 ne odstopi od svoje namere in se ne vrne v svojo župnijo Draga na Dolenjskem, zoper njega sprožil postopek izobčenja. To grožnjo je ljubljanska nadškofija uresničila 19. marca 2002, ko je g. Vidka Podržaja s kazenskim odlokom obvestila o suspenzu in izobčenju.

Po motupropriju „Summorum pontificum” papeža Benedikta XVI., s katerim je sveti oče nedvoumno razjasnil status obhajanja mašnega obreda po rimskem misalu Janeza XXIII. ter po dvigu izobčenja štirih škofov FSSPX, ki jih je nadškof Marcel Lefebvre leta 1988 posvetil brez papeškega mandata, je g. Vidko Podržaj, tedaj duhovnik-prijatelj Duhovniške bratovščine sv. Pija X. (nikdar torej ni postal ne član ne pridruženi član), svoj cerkveno-pravni položaj in dvig izobčenja skušal doseči s pismom naslovljenim na papeško komisijo Ecclesia Dei. Slednja ga je z njegovo prošnjo napotila na njegovo nadškofijo, ki pa je prošnjo zavrnila. Tako cerkveno-pravni status g. Vidka Podržaja do danes, na žalost, ostaja nerazrešen. Kakor pa je kanonski pravnik pojasnil, so bile v tem postopku storjene tolikšne napake in ima tolikšne hibe, da se upravičeno more te cerkvene kazni imeti za neutemeljene, prazne in nične, v vsakem primeru pa velja v njegovem primeru dopolnilna pastirska oblast Cerkve, po kateri morejo verniki biti gotovi veljavnosti zakramentov pokore in svetega zakona pri njem, in sicer zaradi stanja nuje.

Tiha leta in razcvet tradicionalnega apostolata v Sloveniji

In govoril je: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu.«

Mr 4; 26-28

Po vrnitvi iz ZDA je g. Podržaj začel maševati za peščico vernikov iz Slovenije. Najprej v kapeli sv. Eme Krške v Celovcu, potem pa se je z Dunaja vozil v Celovec ter od tam v Slovenijo, kjer je sv. mašo vseh časov daroval v dveh različnih hotelih.

8. septembra 2003 se je preselil v Grabrovec v Beli Krajini, v vasico nad Metliko, kjer je v majhni leseni hiši maševal za katoličane, ki so prihajali od blizu in daleč, 2. maja 2005 pa se je preselil v najeto hišo v vasi Zaklanec pri Horjulu, kjer je več let delovala Kapela Naše Gospe Dobrega uspeha. V Zaklancu pri Horjulu je tako dan za dnem, mesec za mescem in leto za letom dvajset let daroval tradicionalno latinsko sv. mašo. G. Vidko Podržaj še naprej deluje v povezavi s FSSPX kot duhovnik-prijatelj Bratovščine.

Slednja je svojo navzočnost v Sloveniji prvič okrepila šele leta 2019, ko se je odzvala na povabilo verskega društva Marijini otroci za darovanje tradicionalne latinske sv. maše v zasebni kapeli v Mariboru. Kapelo so v ta namen ustrezno preuredili, prvo sv. mašo pa je daroval p. Marko Tilošanec, duhovnik FSSPX s Hrvaške, ob navzočnosti še dveh slovenskih duhovnikov na god sv. Ane, 26. julija A.D. 2019. Vse odtlej so sv. maše v kapeli v Mariboru nekajkrat mesečno izmenično darovali duhovniki FSSPX iz Avstrije in Hrvaške, včasih tudi g. Podržaj, vse do prekinitve sodelovanja spomladi 2026, o čemer več spodaj. 

Neodvisno od razpleta dogodkov v Mariboru so poleti 2020 verniki kapele Naše Gospe Dobrega uspeha zaradi prostorske stiske v Zaklancu in želje po tem, da se tradicionalni apostolat v Sloveniji resnično začne, najeli in opremili manjši prostor v industrijski coni na Verdu, ki je lahko sprejel okoli 40 ljudi. Tam je g. Podržaj prvič daroval sv. mašo na božič, 25. decembra 2020. A že dobrega pol leta kasneje, po motupropriju Traditiones custodes papeža Frančiška izdanega 16. julija  2021, je vpričo omejitev darovanja sv. maše po tradicionalnem obredu zatočišče in duhovno uteho v kapeli na Verdu našlo večje število vernikov iz vse Slovenije, tako da je kapela ponovno pokala po vseh šivih. V dogovoru z lastnikom najetega prostora so stekla obnovitvena dela večje dvorane v isti stavbi na Verdu, ki so se zaključila v marcu 2022, s hitro akcijo in skupnimi močmi vernikov pa je bila nova kapela Sv. Družine Jezusa, Marije in Jožefa na Verdu nared za obrede velikega tedna, 24. junija 2022 pa je pomožni škof FSSPX, Bernard Fellay, v novi kapeli podelil zakrament Sv. Birme.

Z ustanovitvijo Zavoda sv. Družine Jezusa, Marije in Jožefa je avstrijsko okrožje FSSPX 2022 dobilo tudi pravno-formalno zastopništvo v Sloveniji, ki je v tesnem sodelovanju s p. Tilošancem. Kot so-ustanovitelj, predstavnik in pooblaščenec, Bratovščino v zavodu zastopa g. Vidko Podržaj, za nemoteno poslovanje pa skrbi direktor g. Marko Amon.

Razširitev in menjava zavetnika kapele v Mariboru

Ker so potrebe narekovale povečanje, je g. Janez Vozelj, ki je z ženo Kristino na svoji posesti radovoljno gostil kapelo, leta 2024 slednjo razširil in povečal, da je lepo ustrezala potrebam v našem drugem največjem mestu. P. Marko Tilošanec je predlagal, da nimata obe kapeli istih zavetnikov – sv. Družine, temveč da bi bila kapela v Mariboru posvečena materi Device Marije, sv. Ani, na katere god so se pričele maše darovati leta 2019. Lastniki in verniki so se strinjali, tako da se je nabavilo in na ustrezno mesto postavilo kip sv. Ane, p. Marko pa je na njen praznik ob lepem številu navzočih vse ustrezno blagoslovil ter tako tudi „uradno“ predal povečane prostore uporabi. 

Prestop p. Andreja Vončine v vrste Bratovščine

Slovenski duhovnik-prijatelj FSSPX, g. Andrej Vončina, se je že prej odločil, poleti 2024 pa tudi uresničil namero, da se popolnoma posveti izročilu in stopi v vrste naše Duhovniške bratovščine. G. Andrej je bil leta 2010 posvečen v duhovnika na Sveti Gori pri Gorici v koprski škofiji. Sčasoma je spoznal tradicionalni obred sv. maše in resnično stanje v sedanji cerkveni krizi ter začel vse bolj prevzemati izročilo. Tako je zadnjih nekaj let redno javno daroval tradicionalno sv. mašo, najprej v svoji župniji, nato pa dve leti v Kapeli sv. Družine pri Ljubljani, ki jo vzdržuje naš dolgoletni duhovnik-prijatelj, g. Podržaj. Kot običajno ti dogodki niso mogli mimo današnjih cerkvenih oblasti, zato je bil p. Andrej čez nekaj časa opozorjen najprej s pismom ljubljanskega nadškofa, naj ne obhaja več tradicionalne maše. Glede tega ga je koprski škof Bizjak poklical na zagovor na škofijo v Kopru. Prepričan o nujnosti ohranjanja izročila za zvestobo katoliškemu nauku, je najprej dejal svojemu škofu, ki je še pred svojo upokojitvijo hotel zadevo razrešiti, da bi mogel ostati, če bi mogel tradicionalno maševati, obhajati zakramente in učiti v eni od številnih praznih cerkva v škofiji, kakor je to za nekatere duhovnike mogoče po škofijah po drugih državah. Ko je škof dejal, da to ni mogoče in da je čudno, da ne more najti prostora zase v številnih pastoralnih možnostih v škofiji, mu je odvrnil, da te možnosti ne predvidevajo katoliškega izročila in da zato ni druge možnosti kot pridružitev FSSPX. Ob očitkih, da je naj bi deloval “pod dežnikom” suspendiranega in izobčenega duhovnika Podržaja, je dejal, da to ne drži, temveč da je deloval v dogovoru z vodstvom avstrijskega okrožja Bratovščine in njenega vodstva nasploh. Škof ga je skušal prepričati z nekaterimi ponudbami, kjer pa je bolj kazalo na to, da bi problematičnega duhovnika (po njihovem mnenju) hoteli hkrati odstraniti iz redne pastorale, po drugi strani pa ga nekako uokviriti in morda prevzgojiti ter mu skušati izbiti iz glave tradicionalne ideje. G. Vončina je dejal, da ga ponudbe, ki ne predvidevajo izročila, ne zanimajo in vztrajal pri svoji odločitvi, da ni druge možnosti, kot da gre v FSSPX. Škof mu je dejal, da bo razrešen službe ter suspendiran, na kar je duhovnik odgovoril, da se tega zaveda in da prav. Škofu je dejal, da bo korektno do konca izpeljal svoje delo v župnijah ter vpeljal novega župnika, potem pa da odide v Bratovščino. Bil je razrešen pastoralne službe z odločitvijo, da vstopi v vrste naše duhovniške bratovščine in naložen mu je bil suspenz. Tudi glede teh postopkov bi se dalo obilno razpravljati, vendar ni vredno.

Od avgusta 2024 tako p. Andrej Vončina deluje kot pridruženi duhovnik Bratovščine v dobi svoje preizkušnje in pričakovanju, da postane polnopravni član, v apostolatu na Hrvaškem in v Sloveniji. V tem času je veliko časa v študiju, delu in oblikovanju preživel tudi v Avstriji, v Jaidhofu in na Dunaju, tri mesece pa tudi v Bogoslovnem semenišču sv. Tomaža Akvinskega v Dillwynu v Virginiji v ZDA, kjer ta ustanova deluje od jeseni 2016.

Žal so se medtem verniki v Mariboru spomladi 2026 odločili, da prekinejo svoje sodelovanje z Bratovščino, do česar je zaradi težav z osebnimi in zasebnimi razodetji ter sentimentalizmom in nerazumevanjem načel Bratovščine prišlo precej pričakovano. 

Po Božji milosti se navzočnost FSSPX na Slovenskem torej krepi, tradicionalne latinske sv. maše pa se z dvema slovenskima ter gostujočimi duhovniki iz tujine redno darujejo in na naš slovenski narod v vihravih časih kličejo še kako potrebnih milosti. Počasi so se začeli buditi tudi duhovniški in redovniški poklici, za kar prosimo posebej molitev.

Bog živi naše vrle duhovnike, naj obilno blagoslovi njihova prizadevanja ter poplača njihova dela z besedami: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!« (Mt 25; 34)