Imamo resno dolžnost iskati pomoč!

BESEDA OKROŽNEGA PREDSTOJNIKA ZA MESEC MAJ 2026

Razmišljanja ob Marijinem mesecu maju

Spoštovani sobratje duhovniki, častiti redovniki in redovnice, dragi verniki, prijatelji in dobrotniki!

Človek – rajski človek – je bil veličastna zamisel Božje ljubezni v njegovem lepem stvarstvu, človek, s katerim se je Bog blagovolil sprehajati v rajskem vrtu. Bog je ustvaril človeka po svoji podobi in sličnosti, mu dal vso lepoto razumnega bitja, vse darove milosti, spoznanja, čiste volje, nedolžnosti, pravičnosti in obljubo blaženega, nesmrtnega življenja. Ta srečni človek je bil odsev presvete Trojice. Bil je popoln v svojem bistvu, razumu in ljubezni. Nato pa je prišel padec v greh z vsemi posledicami do današnjega dne. Toda prišel je tudi Odrešenik, red nove in večne zaveze, mi pa mu smemo pripadati.

Marija, najlepše ustvarjeno bitje in Kraljica
Najlepši mesec v letu pripada najlepšemu ustvarjenemu bitju. Dan za dnem se smemo zbirati v hvalo naše deviške Matere Marije. Že več kot 70 let zaključujemo maj s čudovitim praznikom Marije Kraljice. Čeprav se Marijo že stoletja časti kot Kraljico vsega krščanstva – spomnimo se le vzklikov v litanijah Matere Božje – je šele leta 1954, v velikem marijanskem letu pod papežem Pijem XII., Cerkev uvedla poseben praznik »Devica Marija Kraljica«. To je bil izjemno pomemben dogodek za vso Cerkev, ki si ga želimo tudi danes živo priklicati v spomin.

Kot mati večnega Kralja je presveta Devica v pravem pomenu besede Kraljica! Marija vlada izključno v naše dobro. Z materinsko, a odločno roko nas vodi k našemu večnemu cilju! Ad Jesum per Mariam! Marija je bila in ostaja Kraljica, ki je svoje zveste otroke vodila in jih vodi skozi čase hudih stisk. Njena ljubezen do nas ni nikdar slabotna – v nasprotju s številnimi današnjimi materami, ki otrokom v vsem popuščajo in mislijo, da jim morajo prihraniti vsako težavo. Marija, naša Kraljica, nas vodi zares materinsko!

Spomnimo se znanega dogodka iz cerkvene zgodovine. Maja 1814 se je papež Pij VII. po dolgih letih izgnanstva vrnil v Rim. Navidez vsemogočni cesar, ki je pustil svoje sledi celo v dunajski minoritski cerkvi in povzročil strašno razdejanje, je papeža pregnal iz večnega mesta, ga vlačil po Italiji in Franciji ter ga nazadnje izgnal v Savono. Toda središča prave vere ni mogel uničiti. Kmalu je Napoleonova moč propadla in njegov ponos je bil zlomljen. Pij VII. se je vrnil, rimsko ljudstvo pa ga je navdušeno sprejelo. V tej izjemni milosti je papež prepoznal varstvo Marije, Kraljice nebes, in določil obletnico svoje vrnitve kot praznik »Marija, pomoč kristjanov«.

Pomočnica v hudih stiskah
Nebeška Kraljica je resnična pomočnica v težkih časih. Že kratek pogled v zgodovino Cerkve pokaže, koliko razlogov so imeli pastirji in verniki v vseh časih, da so tarnali nad hudimi preganjanji. Dobi preganjanj, v kateri je Cerkev trpela tudi zaradi mlačnosti in odpadništva, je sledilo obdobje velikih in nevarnih zmot. Skozi vse čase se krščanstvo bori neusmiljen boj – proti zunanjim in notranjim napadom.

Tudi danes pravi kristjan trpi ob vseh preizkušnjah, ki doletavajo Cerkev. Koliko slepe in trdovratne brezbožnosti napolnjuje svet! Pomislimo le na versko brezbrižnost v nekoč tako katoliških deželah!

Preiščimo svoje ravnanje v teh stiskah, ki prihajajo nad sveto Cerkev. Vprašajmo se: smo vedno ravnali v duhu vere? Ali dovolj zaupamo? Ali se ne prepogosto prepuščamo dvomom ali malodušju? Mar ne bi mogel tudi nas Kristus, naš Kralj, vprašati: »Malovernež, zakaj si podvomil?« (Mt 14,31).

Imamo resno dolžnost iskati pomoč!
Ljubezen in razumnost nam nalagata, da v teh težkih časih za našo ljubljeno Mater, sveto rimsko Cerkev, iščemo pomoč! V stiski jo moramo iskati tam, kjer jo lahko najdemo. Nujno potrebujemo pomoč – pomoč za novo gorečnost, velikodušnost in predanost. Le svetost, resnična svetost našega življenja, lahko prinese preobrat.

Zavetje pri Mariji
Kako bi mogli opustiti iskanje zavetja pri Mariji, naši nebeški Kraljici, in se z zaupanjem obračati nanjo? V svoji goreči molitvi za Cerkev postavimo pred oči Boga podobo, ki jo je sam naslikal v raju: Ženo, ki po svojem Sinu in z njim stre glavo kači. Po Marijini pomoči je zmaga zagotovljena! Imejmo to vedno pred očmi!

Potrebujemo držo krščanskega vojaka, ki ve, da ima v rokah zmagovito orožje in mu je pri srcu usoda vsega krščanstva!

Ko smo danes izpostavljeni tolikim napadom, naj bo sveti rožni venec in naša pobožnost do Marije, ki naj prežema naš vsakdan in vse življenje, naše orožje – zmagovito orožje. Brez prestanka se obračajmo k Mariji! Obljubimo naši nebeški Kraljici, da se bomo pogumno borili za Kristusovo stvar in jo vedno nosili v srcu kot pravo pomočnico kristjanov. Bolj zveste varuhinje vere, kot je Marija, Bog ne bi mogel postaviti. Obnovimo še danes svoje sklepe, ki smo jih sprejeli ob aktualni rožnovenski križarski pobudi, in se skrbno pripravimo na naš obisk v Fatimi avgusta.

Marijin mesec maj
Po Kristusu nam Marija vedno hodi naproti. Marijino vnebovzetje je seveda drugačno od Kristusovega vnebohoda, ki ga obhajamo v tem mesecu, čeprav nemški prevod to včasih zamegli.

Vulgata, uradni latinski prevod Svetega pisma, razlikuje med ascensio – Kristusovim vnebohodom z lastno božjo močjo – in assumptio – Marijinim vnebovzetjem, saj je, čeprav najčistejša in edina brez greha, vendarle ustvarjeno bitje. Zato je bila vzeta v nebesa z dušo in telesom. V tem lepem mesecu prosimo za pomoč presveto Devico in Božjo Mater Marijo. Storila bo za nas to, kar je vedno: pokazala nam bo Jezusa in nas po njem privedla k Očetu v kraljestvo popolnega in blaženega gledanja. V tem duhu vas prisrčno vabim, da vsak dan v tem mesecu obhajate šmarnično pobožnost.

Posebej vas vabim, da v prihodnjih tednih molite za svetega očeta, papeža Leona XIV. Naj Devica Marija izprosi veliki čudež za vso Cerkev. Preživimo ta mesec v globoki in stanovitni pobožnosti do nje. Molimo vsak dan rožni venec ali še bolje celotni psalter (vse tri dele rožnega venca, op. prev.) ter opravljajmo manjša romanja k številnim Marijinim svetiščem v naših tako marijanskih deželah okrožja.

S svojim duhovniškim blagoslovom,

p. Johannes Regele
Jaidhof, 1. maja 2026