Dikasterij za sveto bogoslužje je objavil Summarium Decretorum za leto 2025. Med več kot tri tisoč cerkvenimi resničnostmi, ki obstajajo po svetu, jih je samo 34 prejelo rimsko dovoljenje za obhajanje tradicionalne maše v župnijski cerkvi.
Summarium Decretorum za leto 2025 je letni seznam odločitev, ki jih je sprejel omenjeni dikasterij, katerega prefekt je kardinal Arthur Roche. Lani je bilo izdanih 34 odlokov, ki so zadevali 34 škofij in 55 župnij. Večina teh odlokov je bila podaljšanje dovoljenj za standardno obdobje dveh let.
Sedem od teh odlokov je bilo izdanih še za časa Frančiškovega pontifikata, drugi segajo v pontifikat Leona XIV. Omeniti velja, da je 29 od 34 odlokov podaljšanje že obstoječih dovoljenj: nova dovoljenja je prejelo le nekaj skupnosti.
Neskončno majhna količina
Annuario Pontificio našteva 3.041 cerkvenih resničnosti: škofij, nadškofij, prelatur, vikariatov in ordinariatov. 34 škofij, ki so bile leta 2025 deležne teh dovoljenj, predstavlja nekaj več kot 1 % vseh cerkvenih resničnosti. Kar 24 odlokov se nanaša na Združene države Amerike. Preostali del sveta, od Latinske Amerike do Afrike in Azije, je videti skorajda prazen.
Leta 2022, v prvem polnem letu izvajanja motuproprija, so bila dovoljenja podeljena 35-im škofijam in jurisdikcijam, od tega 20-im v Severni Ameriki. Leta 2023 je število naraslo na 55 odlokov, leta 2024 padlo na 34 in leta 2025 ostalo pri istem številu.
Popis Latin Mass Directory
Od leta 2015 Latin Mass Directory izvaja mednarodni popis maš, ki se ob škofovem dovoljenju obhajajo po Misalu iz leta 1962. Trenutno navaja skoraj 1.500 bogoslužnih krajev v 64 državah; na vrhu so Združene države (446), Francija (224), Poljska (117), Italija (117), Združeno kraljestvo (98), Brazilija (92) in Nemčija (87). Španija ima 36 krajev.
Župnijske cerkve, navedene v Summarium, predstavljajo samo 3–4 % krajev, ki jih priznava LM Directory. Tako se velika večina dovoljenih tradicionalnih maš obhaja zunaj župnijskih cerkva: v kapelah ustanov, oratorijih, na pokopališčih, v šolah, sobah ali najetih prostorih – povsod tam, kamor jih je motuproprij želel potisniti.
Izvajanje 3. člena § 2 Traditionis custodes, ki prepoveduje uporabo župnijskih cerkva, ni zmanjšalo števila vernikov, ampak jih je izrinilo iz župnijskega življenja in iz njih naredilo nekakšne brezdomce v Cerkvi. Seznam beleži tudi ugasnitve.
Leta 2022, v prvem letu polne veljave motuproprija, je bilo prijavljenih 232 ukinjenih bogoslužnih krajev, od katerih jih je bilo 96 izrecno ukinjenih zaradi Traditionis custodes. Združene države, država z največjim številom vernikov, povezanih s starim obredom, so od leta 2021 izgubile 71 krajev, kar pomeni 14 %. V Združenem kraljestvu so upadli za 27 %, v Avstraliji za 22 %, na Nizozemskem za 24 %.
Peru, druga domovina Leona XIV., je leta 2022 izgubil svoje edine tri dovoljena središča in danes nima nobenega. Prav tako so na ničli Kitajska, Kostarika, Latvija, Malezija in Šrilanka. Kakor je julija že objavila InfoVaticana, štirinajst držav na treh celinah nima nobenega odobrenega kraja, kjer bi bilo mogoče obiskovati tradicionalno mašo.
V državah, kjer so se škofje uprli rimskemu pritisku, je slika drugačna. Francija je od leta 2021 zrasla za 29 % in ima skupaj 224 krajev; Nemčija je s 36 narasla na 87, kar pomeni povečanje za 136 %; Poljska je zrasla za 67 %, Italija za 102 %; Švica, dežela Écona, kjer je prvo semenišče Duhovniške bratovščine sv. Pija X., pa je svojo ponudbo podvojila.
Tako je tam, kjer je krajevni ordinarij to želel, tradicionalno bogoslužje kljub motupropriju cvetelo. Kjer je ordinarij besedilo izvajal z vnemo, je izginilo. Traditionis custodes ni ničesar poenotil: položaj vernikov je spremenil v škofovsko loterijo.
Jasna usmeritev: tradicionalna maša mora izginiti
Traditionis custodes je liturgično življenje manjšine postavil pod nadzor. Tradicionalno mašo je prepovedal v župnijskih cerkvah, prepovedal ustanavljanje novih osebnih župnij, zahteval, da morajo duhovniki, posvečeni po motupropriju, za njeno obhajanje dobiti dovoljenje Svetega sedeža, ter Rimu pridržal podelitev spregledov od vseh prepovedi.
Responsa ad dubia kardinala Rochea so zadala zadnji udarec: dovoljenje je mogoče prejeti samo takrat, kadar ni mogoče najti druge cerkve; maša ne sme biti vključena v župnijski program; ne bi smela sovpadati z dejavnostmi skupnosti; dovoljenje pa bo odvzeto takoj, ko se pojavi alternativni kraj.
Dveletna podaljšanja so najbolj neprijeten del tega procesa. Vsaki dve leti mora škof utemeljiti obiskovanje maše, korake, ki jih je sprejel glede reformiranega bogoslužja, in »duhovno dobro« vernikov, ki naj bi bili krivi. Cilj, ki se odkrito navaja, ni stabilnost, ampak izumrtje.
To je priznal msgr. Mark Eckman, škof v Pittsburghu v ZDA, ko je avgusta lani napovedal ukinitev edine tradicionalne škofijske maše, ki se je obhajala dvajset let. Pojasnil je, da je dovoljenje »moralo biti samo začasno« in da je Sveti sedež upal, da bo potreba po tej spregledu »sčasoma izginila« ter da bodo verniki »usmerjeni k obhajanju pokoncilskega obreda«. Zadnja maša je bila 4. septembra.
Sistem, ki ga je vzpostavil Traditionis custodes, je enakovreden temu, da se dovoljenje podeli z datumom izteka, nato pa je vsaki dve leti pogojeno z dokazovanjem, da ukrepi, ki so bili sprejeti, navsezadnje prispevajo k njenemu izginotju. Ta izginotja se, za razliko od dovoljenj, ne beležijo. Smrti zaradi evtanazije ostajajo brez statistike: manjka ena rubrika in nič drugega.
Nedoslednost?
InfoVaticana, od koder prihaja večina informacij v tem članku, govori o »nesorazmernem aparatu«. Zaposlovanje osebja za odločanje o nekaj odlokih na leto – in za koliko zavrnjenih? – se zdi absurdno. Ta položaj primerja s kapelami Duhovniške bratovščine sv. Pija X., ki brez dovoljenja kogarkoli sprejemajo vernike, izgnane iz njihovih župnij.
In zaključuje z ugotovitvijo, da je v Peruju, Kostariki, Keniji in Šrilanki edina preostala tradicionalna maša tista, ki jo obhaja Duhovniška bratovščina sv. Pija X., ter da se je Traditionis custodes izkazal za najboljše sredstvo za pridobivanje novih članov za Écône. Ta zadnja ugotovitev je nedvomno le delna.
Informacije, ki jih je julija 2024 objavil The Pillar, kažejo, da želi kardinal Roche tradicionalno mašo preprosto izriniti in da mu ustreza, če Duhovniška bratovščina sv. Pija X. in druge kongregacije sprejmejo izključene ter jim tako omogočijo, da brez prevelikih polemik naredijo tabula rasa.
In Leon XIV.?
Leon XIV. ohranja Traditionis custodes in ni napovedal nobene spremembe. Dikasterij za bogoslužje nadaljuje po isti poti kot v prejšnjih letih, papež pa se zdi, da ga vprašanje ne zanima. Pustiti kardinalu Rochu, da dela po svoje, je tudi način delovanja. Ni mogoče z gotovostjo vedeti, v katero smer se bo vprašanje razvijalo. Toda pri takem tempu njegovo izginotje ni daleč.
Ta položaj kaže, kako je stališče Duhovniške bratovščine sv. Pija X., ki zahteva popolno svobodo za tradicionalno latinsko mašo, edino izvedljivo. Hkrati je to stališče tisto, ki bi ogrozilo pokoncilske reforme in razkrilo njihovo pomanjkanje katoliškega duha. In kardinal Roche to popolnoma razume.
Viri:
- InfoVaticana
- National Catholic Register
- The Catholic Herald
- Cath.ch
- FSSPX.Actualités
Slika: Katoliška škofovska konferenca Anglije in Walesa
