André Malraux bi se verjetno nasmehnil, saj je v knjigi Legenda stoletja (1972) zapisal, da „bo 21. stoletje duhovno ali pa ga ne bo“. Nedavna raziskava, ki jo je 4. septembra 2025 objavil Pew Research Center in se nanaša na prepričanja ljudi, ki niso povezani z nobeno vero, razkriva številna presenečenja in nam veliko pove o stanju naših sekulariziranih zahodnih družb.
Z vsako novo raziskavo se verska krajina v Franciji, tako kot drugod, spreminja.
V Franciji je po raziskavi INSEE iz leta 2023 51 % prebivalcev, starih od 18 do 59 let, navedlo, da niso verni. Ta verska nepripadnost, ki se v zadnjih desetih letih povečuje, zadeva 58 % avtohtonih Francozov, 19 % priseljencev, ki so prišli po 16. letu starosti, in 26 % potomcev dveh priseljenih staršev.
V nasprotju s splošnim prepričanjem »nevernost« ni nujno znak ateizma, kaže analiza Pew Research Center (PRC), ki temelji na raziskavah, opravljenih v letih 2023 in 2024 v 22-ih državah po svetu.
Študija razkriva, da ti ljudje kljub pomanjkanju verske pripadnosti verjamejo v duhovne vsebine, kot so življenje po smrti ali obstoj Boga, ne da bi tvegali iti v nadaljnje raziskovanje, pogosto zaradi udobja ali strahu, da bi morali spremeniti določene življenjske navade.
Tako v 22-ih državah, vključenih v študijo, vsaj petina teh nepripadajočih ljudi – ali »Nones« – verjame v življenje po smrti. To prepričanje se med državami precej razlikuje: na Madžarskem ga priznava 19 % nepripadajočih, v Peruju pa ta delež doseže 65 %.
Študija osvetljuje tudi razloge, zakaj se posamezniki odločijo, da ne bodo pripadali nobenemu verstvu. V Združenih državah Amerike na primer 30 % Nones kot razlog navaja »negativne izkušnje z ljudmi, ki prakticirajo vero«: to je enostaven način, da se izognejo zadevi in upravičijo svojo nepripadnost karšnemukoli verstvu.
Poleg tega 47 % nepripadajočih ljudi v Ameriki poroča, da se ne počutijo udobno v obstoječih verskih okvirih: in katoliška Cerkev – ki je najbolj strukturirana vera – je prva, ki trpi. Ta ugotovitev bi morala spodbuditi duhovnike in vernike, da bi bili še bolj zgledni v svoji veri, pa tudi bolj odprti.
Druge ugotovitve raziskave: ljudje, ki niso povezani z nobeno vero, imajo ponavadi bolj kritičen pogled na vpliv vere na družbo kot tisti, ki so povezani z vero. V Španiji na primer 77 % Nones verjame, da je vera sinonim za praznoverje, 71 % da spodbuja nestrpnost in 62 %, da škoduje družbi.
Vendar pa v državah, kot so Brazilija, Singapur in Južna Afrika, Nones bolj verjetno dojemajo vero kot pozitivno silo, pri čemer večina verjame, da koristi družbi. To ni presenetljivo, če upoštevamo dolgoletno vključenost Cerkve v več državah v razvoju na področjih, kot sta izobraževanje in zdravstvo.
Goli podatki, ki jih je zbral PRC, imajo to prednost, da osvetljujejo počasen proces dekulturacije, ki ga katolištvo doživlja v sekulariziranih družbah: »dekulturacija«, ki ni posledica nasilnega napada, kakršen je bil leta 1905 v Franciji, ko sta se Cerkev in država ločili, ampak izhaja iz tihega »razcepa« med katoliško kulturo in prevladujočo kulturo. Tako Cerkev izgublja svojo sposobnost, da bi negovala živo kulturno tkivo družbe onkraj svojih vernikov.
Številni gospodarski, družbeni in politični vzroki – pa tudi cerkveni, kot so pokoncilska razdejanja – lahko pojasnijo to »odklopljenost«, ki je v širšem smislu v skladu s »psihološko moderno«, ki jo opisuje Jean Baudrillard. Ta sodobna faza v zgodovini moderne premika zahtevo po avtonomiji iz kolektivnega v intimno, v individualno, celo v duhovne in verske izbire. To vključuje izgubljanje župnijskega in zakramentalnega življenja.
A prihodnost je še vedno odprta: na katoličanih, zvestih izročilu, je, da se spopadejo z izzivom in postanejo kvas v testu, ki bo dušam, ki tavajo v temi zmote in dolgčasa, omogočil najti pot k dobremu, lepemu in resničnemu.
Vir: Pew Research Center – FSSPX.Actualités
Slika: ID 60373576 © Prazis | Dreamstime.com
