V začetku tega leta je papež Leon XIV. začel serijo katehez, ki »bodo posvečene 2. vatikanskemu koncilu in ponovnemu branju njegovih dokumentov«, kakor je sam napovedal, in pojasnil, da želi komentirati koncilska besedila, da bi »ponovno odkrili lepoto in pomembnost tega cerkvenega dogodka«.
Papež želi spodbuditi poglobljeno ponovno odkrivanje 2. vatikanskega koncila »ne prek govoric ali interpretacij, ki so bile podane, ampak s ponovnim branjem dokumentov in razmišljanjem o njihovi vsebini«.
Po njegovem mnenju, ostaja koncil »učiteljstvo, ki še danes predstavlja zvezdo vodnico na poti Cerkve«. Med prednosti 2. vatikanskega koncila brez obotavljanja uvršča »pomembno liturgično reformo, ki v središče postavlja skrivnost odrešenja ter dejavno in zavestno sodelovanje vsega Božjega ljudstva«.
Opozarja tudi, da nam je koncil »pomagal, da smo se odprli svetu in sprejeli spremembe in izzive sodobnega časa prek dialoga in soodgovornosti, kot Cerkev, ki želi razširiti svoje roke človeštvu, postati odmev upov in skrbi narodov ter sodelovati pri gradnji pravičnejše in bolj bratske družbe«.
V tem morju liturgične in človekoljubne blaženosti se pa obotavlja dodati vsaj kapljico realistične grenkobe. Vendar je za svetega očeta koristno vedeti, da koncila ne poznamo »po pripovedovanju« ali »interpretacijah«, ampak po konkretnih učinkih vseh reform, ki so bile uvedene v življenje Cerkve v zadnjih šestdesetih letih.
Kakor nas vabi Jezus Kristus, bi morali drevo soditi po njegovih sadovih. Ni nam treba plezati po njegovih vejah, da bi ocenili njegove številne razvejanosti, ampak preprosto priznati njegovo vrednost na podlagi njegovih sadov. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov.
Vendar nam je 2. vatikanski koncil obljubil pomlad za Cerkev, prišla pa je zima: vrtoglav upad verske prakse, ogromen upad duhovnih poklicev, izumrtje misijonskega duha, ki je bil v imenu verske svobode stigmatiziran kot prozelitistično indoktriniranje…
In »severnica«, o kateri govori Leon XIV., ni vrgla veliko svetlobe na »pot Cerkve«, ki je zdaj bolj razdeljena in razdrobljena kot kdajkoli prej. Nasprotno, koncilska zvezda je vrgla polarni mraz na institucije, ki so postale neplodne.
Kot dokaz za to, naj navedemo zaprtje številnih semenišč in samostanov, tako da se sprašujemo, ali odprtost za sodobni svet, ki jo spodbuja 2. vatikanski koncil, ni sorazmerna z zaprtjem verskih ustanov. Duh sveta vstopi, duh vere pa odide.
Torej, nobenega papeškega katekizma za vernike, vezane na izročilo? Nasprotno! Odprimo Katekizem sv. Pija X. Primerjajmo jasni nauk svetega papeža z nauki njegovih naslednikov, poglejmo, česa ne povedo, česa ne povedo več ali kaj omilijo. Šestdesetletni koncil, ki ogroža dvatisočletno izročilo: zagotovljeno poživljajoč učinek!
Don Alain Lorans
Vir: Dici št. 464 – FSSPX.Actualités
Slika: Fotografski arhiv Vatican Media
