Ali se približujemo izumrtju redovnega življenja v Franciji? V zadnjih letih se množijo napovedi o zapiranju samostanov: Grande-Trappe v Solignyju (Orne), karmela v Compiègnu (ki se nahaja v Jonquièresu v Oiseju) in Notre-Dame du Port du Salut (Mayenne) – samo v letu 2026.
Sociologinja Isabelle Jonveaux je ta pojav preučevala v okviru raziskovalnega projekta o ponovni uporabi nekdanjih verskih objektov za angleškojezično revijo s področja urbanističnega načrtovanja. Rezultate svojega dela je 21. julija 2026 predstavila v reviji La Vie. Njena raziskava se je osredotočila na kontemplativne samostane, ki so se zaprli ali napovedali zaprtje med letoma 2007 in 2026; zaradi nepopolnih podatkov je možen določen odklon.
Kljub temu je mogoče opaziti zaskrbljujoč splošni trend: v zadnjih dvajsetih letih se je zaprla skoraj tretjina samostanov (približno 30 %). Ženski samostani so sorazmerno bolj prizadeti: zaprlo se jih je 32 %, medtem ko se jih je med moškimi samostani zaprlo 21 %.
Še posebej močno so prizadeti karmeli: v dvajsetih letih se jih je zaprlo 40 % (34 od 85). Podoben delež je pri klarisah (približno 40 %) in redovnicah iz reda Marijinega obiskanja oziroma vizitantinkah (30 %). Tudi trapistinje beležijo visok delež zaprtij (36,4 %). Nasprotno pa so bile dominikanke (8 %) ter benediktinski menihi in redovnice (moški in ženske skupaj, 18 %) manj prizadeti.
Kako lahko pojasnimo to postopno izumiranje redovnega življenja, zlasti med ženskami? Morda s preučevanjem tega, kar nekaterim samostanom še vedno omogoča pridobivanje novih novink.
Isabelle Jonveaux pripoveduje o »šali«, ki kroži med predstojniki redovnih skupnosti: receptu za 3 G-je, namreč gregorijanski koral, samostanska klavzura in redovniško pokrivalo. Dokler predstojniki te zahteve tradicionalnega redovnega pravila obravnavajo kot šalo, bodo njihovi samostani nedvomno težko sprejemali nove redovnice.
Kajti mogoče je ugotoviti povezavo med latinskim bogoslužjem in zapiranjem samostanov. Med samostani, kjer je bil leta 2007 jezik molitvenega bogoslužja francoščina, se jih je zaprlo 34 %. Ta delež pade na 19 % pri tistih, ki uporabljajo francoščino in latinščino, in se zniža na 0 % pri tistih, katerih bogoslužje je izključno v latinščini. »To kaže, da skupnosti, ki se sklicujejo na določeno izročilo, danes privabljajo določeno občinstvo,« previdno ugotavlja sociologinja.
Kljub temu se je zapiranje samostanov od konca desetletja 2010 pospešilo. Do leta 2015 so bila običajno manj kot štiri zaprtja na leto. Danes je povprečje približno deset zaprtij na leto.
Viri: Belgicatho/La Vie/DICI št. 471 – FSSPX.Actualités
Slika: Karmel v Compiegnu
