Medtem ko mnogi konservativci, ki trpijo za kroničnim nikodemizmom (ker pazijo, kaj bodo rekli ali za kaj ali za koga se bodo zavzeli, da bi se izognili preganjanju v sovražnem okolju, op. prev.), napadajo Bratovščino sv. Pija X., se v Nemčiji odvija tragičen in resničen razkol ter krivoverstvo.
Nemška katoliška cerkev se bo kmalu uradno ločila od Rima; v praksi že leta uči moralo in nauk, ki nista več katoliška, ne da bi Rim kadarkoli posredoval s sorazmernimi sankcijami. Med številnimi prepričanji, ki jih zdaj odkrito izražajo različni škofje, teologi in duhovniki, lahko navedemo zavrnitev Humanae Vitae in javno sprejetje kontracepcije, sprejetje homoseksualnosti kot zakonite prakse, zahtevo po diakonatu in duhovništvu za ženske. Poleg tega Sinodalna pot nemške Cerkve neizprosno napreduje v smeri ustanovitve organa, sestavljenega večinoma iz laikov, ki naj bi imel moč in oblast tudi nad nemškimi škofi. Vatikan je doslej le plašno pozival k previdnosti.
Med drugim je treba spomniti na nekaj temeljnih dejstev; najprej, da je Nemška škofovska konferenca (DBK) najbogatejša na svetu, saj ima zagotovljene prihodke iz »Kirchensteuer« (ali državnega cerkvenega davka), obveznega davka za tiste, ki se izjavijo za katoličane in brez plačila katerega nimajo pravice prejemati zakramentov (na primer cerkvenega pogreba). Nemška Cerkev vsako leto pobere okoli 5 milijard evrov. Za primerjavo, italijanska škofovska konferenca (CEI) pobere okoli milijardo evrov na leto z namenitvijo osmih promilov dohodnine. Poleg tega nepremičninsko in premičninsko premoženje nemške Cerkve po ocenah znaša med 47 in 265 milijardami evrov. Četudi bi upoštevali najnižjo vrednost, gre še vedno za ogromno premoženje. S temi praktično neomejenimi sredstvi Nemška škofovska konferenca financira druge Cerkve, zlasti v Južni Ameriki, seveda pod pogojem, da se financiranje uskladi z njeno hiperprogresivno agendo. Jasen je bil glede tega primer sinode v Amazoniji, ki jo je v veliki meri financirala in želela nemška Cerkev. Vatikan se tako sooča z finančnim velikanom, ki ima svoje lovke razprostrte po vsem svetu in ga vodijo brezvestni škofje, ki delujejo kot »marširajoče krilo« protestantske revolucije v Katoliški Cerkvi. Nemčija odlično uteleša vlogo jakobinske levice po koncilu in pod Bergogliem in, verjetno tudi s tajnim soglasjem samega papeža, brez zadržkov napreduje proti razkolu in hereziji, skorajda kot ledolomilec za vesoljno Cerkev, zlasti kar zadeva posvečenja žensk v duhovnike in odobritev homoseksualnosti.
Neverjetno je, kako konservativci napadajo Bratovščino sv. Pija X. (dejansko edino katoliško resničnost, ki se za dobro vesoljne Cerkve javno in z dvignjeno glavo upira neizprosnemu valu herezije), hkrati pa so zelo plašni pred zelo resnim in javnim škandalom razkola in krivoverstev nemške katoliške Cerkve.
Tu še enkrat dajemo povezavo do članka, ki dobro povzema resnost nemškega položaja: https://fsspx.si/2026/02/17/nemska-sinodalna-pot-razkolniski-preobrat-je-dovrsen/
Blog prof. Mattea D’Amica, Vitis Vera
